Poleg rezov v porabo se vse glasneje govori o novih ali višjih davkih. “Če bo zakon o uravnoteženju javnih financ na referendumu padel, bi vladi ostal le dvig DDV,” je v petek napovedal minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.

SD pa je isti dan napovedala, da bo vložila zakon, ki bo uvedel nov dohodninski razred za vse, ki imajo letne dohodke nad 60 tisoč evrov na leto, in jih obdavčil s 50-odstotno davčno stopnjo. V ta razred bi padli vsi, ki imajo neto plačo višjo od 2.600 evrov.

Za celovitejšo davčno reformo, ki bi začela veljati leta 2014 in za katero se je v svojem poročilu zavzel tudi Fiskalni svet, pa priporočajo dvig nekaterih davkov (predvsem DDV) in uvedbo davčnih blagajn.

Kaj pa premoženje?

“V Sloveniji sta najbolj obdavčena delo in potrošnja, medtem ko so nepremičnine in premoženje relativno neobdavčeni,” je v Analitskem pregledu NLB Skladov ugotovil Matej Mazi. Država namreč od DDV in trošarin že zdaj dobi tretjino vseh prihodkov, od prispevkov za socialno varnost in dohodnine 55 odstotkov, od davkov na premoženje pa le 1,6 odstotka prihodkov (podatki vključujejo proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno ter občinske proračune).

“Nepremičnine so gotovo daleč največje premoženje fizičnih oseb, daleč potem so depoziti, vzajemni skladi in delnice,” je prepričan Andraž Grahek iz KD Skladov. In zakaj jih ne obdavčimo? “Nepremičnine veljajo praktično za javno dobrino, tako kot denimo zdravstveno zavarovanje, zato je neobdavčenost nekaj samoumevnega. Na to kaže že razdelitev stanovanj z Jazbinškovim zakonom,” je pojasnil Marko Bombač iz NLB Skladov.

Foto: Shutterstock Hiša iz denarja

Tisoče primerov Vaskrsić

“Politično je uvedba zelo kočljiva, saj se dotakne skoraj vsakega državljana. Veliko ljudi ima veliko premoženja, nimajo pa dohodka, denimo stari ljudje, ki živijo v milijon evrov vrednih hišah. Tudi če davek zaračunaš, ga moraš pobrati, in lahko bi se zgodilo tisoče primerov Vaskrsić, ko bi morala država za izterjavo prodajati nepremičnine,” pa meni Grahek.

Za prvo simboličen davek

“Glede na to, da ima velika večina slovenskih gospodinjstev, tudi manj premožnih, lastno nepremičnino, je za prvo lastniško nepremičnino smiselna uvedba nekega nizkega, splošnega davka v obliki glavarine,” meni Bombač. Višja stopnja davka pa bi bila po njegovem mnenju smiselna za vsako nadaljnjo nepremičnino v lasti posameznega gospodinjstva. “Smiselna bi bila tudi dodatna obdavčitev neuporabljenih oziroma praznih nepremičnin, s čimer se hkrati zmanjša interes za izogibanje neplačevanju davkov iz njihovega oddajanja,” je dodal Bombač.

Raje DDV kot dohodnina

Če bi se odločili, da nepremičnin ne bi obdavčilli, pa je v skrajnem primeru za višje davčne prihodke ekonomsko gledano bolj kot obdavčitev dela smiselna obdavčitev potrošnje. “To bi sicer zmanjšalo potrošnjo, a bi bil negativen učinek na gospodarsko rast kratkotrajen. Dvig DDV sicer bolj udari socialno šibkejše, vendar je v kombinaciji z znižanjem dohodnine učinkovita kombinacija, kako pospešiti gospodarsko rast ob enakih davčnih obremenitvah,” še meni Bombač.