Franklinov predlog "malo" priredili
Leta 1784 je Benjamin Franklin objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo. Predlagal je, naj ljudje hodijo prej spat in prej vstajajo. Njegov predlog so kasneje malo obrnili in v poletni čas posegli Nemci. Med prvo svetovno vojno so uvedli tako imenovani poletni čas. Kasneje so nato za nekaj časa "pozabili" in s spremembami ure znova začeli v času naftne krize (v 70-ih letih). Leta 1982 poletni čas uvede tudi Jugoslavija. V Evropi danes poletni čas poznajo vse države z izjemo Islandije.

Slabše počutje in več infarktov
Čeprav naj bi bil glavi razlog za premik ure prihranek energije, pa naj bi se njena poraba celo povečala. Kot opozarjajo kritiki, je premik ure za človeka v resnici precej škodljiv in se pozna na storilnosti, delovni vnemi, razpoloženju, koncentraciji,... Sprememba ure nekatere pahne v depresijo ali pa neaktivnost. Spet drugi občutijo željo po sladki hrani.

Zanimiva je tudi ugotovitev znanstvenikov, da je v prvih treh tednih po spomladanskem premiku ure več infarktov kot sicer, še posebej pri ženskah. Premik ure naj bi imel precej vpliva na mlajše, medtem ko starejši niso tako občutljivi.

Jeseni 2006 je sicer Evropska unija nakazala, da bi bilo morda smiselno ukiniti t.i. zimski in poletni čas. Leta 2007 je tudi preverjala smiselnost teh časovnih premikov. Kljub številnim pripombam je očitno še vedno več privržencev časovnih premikov kot kritikov, ki pravijo, da premikanje ure vpliva tudi na večje število prometnih nesreč. Tudi poraba električne energije zaradi klimatskih naprav poleti naj bi bila po trditvah kritikov večja, a so v ZDA izračunali, da je prihranek nafte precejšen.

Takrat je vodja Centra za motnje spanja v hrvaški psihiatrični bolnišnici Vrapče dr. Danilo Hodoba dejal, da motnje povzroča sprememba, ki znaša najmanj tri ure (npr. let v oddaljene države), psihološka plat te spremembe pa je odvisna od vsakega človeka.