V uredništvu Žurnala24 že od 24. oktobra prosimo predsednika vlade, naj nam razkrije podatke o njegovih posojilih in lizingih. A Pahor molči. Nenavadno. Premier je namreč mojster političnega komuniciranja in zelo dobro ve, da se človeku na njegovem položaju vsaka skrivalnica prej ali slej maščuje.

Zakaj Pahor molči? Je posojilo tako sakramensko ugodno, da bi mu povzročilo resne težave, če bi javnost izvedela za podrobnosti iz pogodbe? Ali pa bi bilo sporno razkritje, katera banka je premierju odobrila posojilo?
Če bi bila NLB, bi se spraševali, ali ni imel Pahor prstov zraven pri odločitvi o njeni dokapitalizaciji. Če bi ga odobrila banka Hypo, bi ugibali, ali ni premier vpleten v katero od afer celovške centrale te banke. Če pa bi bila posojilodajalka Deželna banka, ki jo je nekoč vodil Draško Veselinovič iz LDS, bi špekulirali, da je Pahor morda ujetnik politično-pravnega lobija Kresal-Senica.

Boleče. Skrivanje podrobnosti o predsednikovem posojilu bi lahko bilo nepomemben komunikacijski spodrsljaj – če ne bi pred enim mesecem Slovenije razburkala afera Dimic. Javnost je zdaj upravičeno bolj sumničava, kot bi bila sicer. Skrivalnica poleg tega spominja na Golobičevo prikritje lastniškega deleža v Ultri.

Skratka, Pahor drsi v kreditno godljo. Morda se bo izkazala za povsem nepotrebno, morda pa bodo njene posledice za premierja precej boleče.