"Solidarnost" in "dolžnost pomagati" so besede, ki so jih evropski voditelji izrekali ob lanskem sprejetju premestitvenih shem, v skladu s katerimi bi iz Italije in Grčije, kjer v Evropo vstopi največ beguncev in migrantov, premestili begunce iz Eritreje, Sirije in Iraka, ki bi bili upravičeni do statusa mednarodne zaščite. A pol leta po sprejetju kvotnega sistema se zdi, da vanj ne verjame nihče več - niti Evropska komisija, ki je po neuradnih informacijah že napovedala, da bo do marca shemo vnovič premislila.

Doslej so vse države izmed 160.000 beguncev, ki bi bili upravičeni do statusa mednarodne zaščite, sprejele manj kot 200 ljudi. Slovaška, Madžarska in Češka so nad to idejo dvignile roke in kljub grožnjam s tožbami naznanile, da beguncev ne bodo sprejele, v Sloveniji o sprejemu beguncev ne želimo govoriti, a se nanje vsaj teoretično še vedno pripravljamo.

Ministrstvo o razpisih molči

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar, je v zadnje pol leta objavilo več kot ducat razpisov, ki se v večini nanašajo na pomoč in svetovanje beguncem, ki bodo pri nas dobili mednarodno zaščito, ter tudi spremljanje tistih prišlekov, ki jim država ne bo odobrila statusa begunca ali pa subsidiarne zaščite.

V zadnjem od objavljenih razpisov pa država išče organizacijo, ki bo celostno skrbela za okoli 20 oseb, ki bi jih preselili v Slovenijo. V prvih 15 mesecih pa naj bi poleg pomoči pri integraciji organizacija skrbela tudi za njihovo namestitev. Za projekt, ki mora biti voden po načelu neprofitnosti, pa država ponuja 100 tisoč evrov, od tega tri četrtine evropskih sredstev.

Kljub temu, da smo na ministrstvu več kot en mesec skušali najti sogovornika, ki bi nam pojasnil načrte države z integracijo in premestitvijo beguncev, na naša vprašanja niso odgovarjali. Neuradno tudi zato, ker jasne vladne volje zato niti nimamo. 

Migrante, ki ne bodo dobili mednarodne zaščite, bo domov pospremil tudi Karitas

Na notranjem ministrstvu pa se s pomočjo javnih razpisov več kot očitno pripravljajo tudi na odstranitev vseh ljudi, ki jim ne bodo dodelili mednarodne zaščite. V državo izvora pa naj bi jih poleg policije pospremil tudi predstavnik Karitasa, ki bo zagotovil, da posameznikom niso bile kršene osnovne človekove pravice.

Tistim, ki pa se bodo za vrnitev v državo odločili prostovoljno, pa naj bi pri reintegraciji v družbo individualno pomagala na javnem razpisu izbrana Mednarodna organizacija za migracije. Ob tem ocenjujejo, da bi se v naslednjih dveh letih prostovoljno iz Slovenije vrnilo med 40 do 60 tujcev. Od tega naj bi se jih 60 odstotkov vrnilo v države Jugovzhodnega Balkana (vključujoč Turčijo in Gruzijo), 30 odstotkov na območje Azije in 10 odstotkov v države z afriškega kontinenta.