To je državni zbor sklenil potem, ko so poslanci po dveh neuspešnih glasovanjih zaradi nesklepčnosti na predlog poslanca SLS Jakoba Presečnika sprejeli proceduralni predlog, da se glasovanje o amandmajih in vseh treh zakonih (o pokrajinah, o njihovem financiranju in o volitvah v pokrajine) prenese na eno od naslednjih sej.

O dohodnini, volitvah v pokrajinah in načinu upravnega sistema
Poslanci, ki so sodelovali na seji, so sicer na obravnavi največ časa namenili zakonu o financiranju pokrajin, kjer se je najdaljša razprava razvila v zvezi s predlogom SD, da bi delež dohodnine, ki bi pripadel pokrajinam, povečali. Namesto 20 bi pokrajini po predlogu SD pripadlo 30 odstotkov dohodnine, ki jo plačajo zavezanci s stalnim prebivališčem na njenem območju. Temu so v razpravi nasprotovali poslanci koalicije in pristojni minister Ivan Žagar, saj bi s povečanim deležem pridobila predvsem osrednja Slovenija kot najbolj razvito območje, kjer se zbere največ dohodnine. Za druge pokrajine pa bi še vedno veljala tako imenovana finančna izravnava.

Opozicijski poslanci svojih "nasprotnih" kolegov niso uspeli prepričati, da bi namesto 20 pokrajini po predlogu SD pripadlo 30 odstotkov dohodnine, ki jo plačajo zavezanci s stalnim prebivališčem na njenem območju. © iStockphoto

Med poslanci ni bilo enotnega mnenja niti glede vprašanja o izvolitvi predsednika pokrajine. Vladni predlog predvideva, da bi ga izmed svojih članov izvolil pokrajinski svet, temu pa so nasprotovali poslanci Socialnih demokratov, saj bodo po besedah poslanca SD Bojana Kontiča pokrajine v času po ustanovitvi, ko se bodo še umeščale v slovenski prostor, potrebovale predsednika pokrajine z določeno avtoriteto. Neposredna izvolitev bi mu omogočila, da se bo lahko ukvarjal s problemi, ne pa s koalicijo, ki se bo oblikovala znotraj pokrajinskega sveta, in preverjanjem, ali ima v njej še podporo ali pa se bo moral od tega položaja posloviti.

Razprava med poslanci pa se je razvnela tudi glede zakona o pokrajinah, v zvezi s katerim se je ob dopolnilu poslanske skupine Zares ponovno sprožila razprava o enotirnosti ali dvotirnosti upravnega sistema po ustanovitvi pokrajin. Zdaj je predviden postopni prenos nalog z upravnih enot na pokrajine; del, ki je vezan na razvojne naloge, se prenese takoj ob ustanovitvi pokrajin, del pa najpozneje do 31. decembra 2011. Poslanci opozicije pa so temu nasprotovali in predlagali, naj se uvede tako imenovani enotirni sistem, saj naj bi bil ta "ekonomsko pogojeno smiseln" . V Zares se namreč zavzemajo, da bi že ob ustanovitvi pokrajin in začetku njihovega delovanja vse pristojnosti ter upravne naloge, tudi pristojnosti pri koordinaciji vseh inšpekcijskih služb, prenesli takoj in brez odlašanja.

Številni proceduralni zapleti

Poslanci opozicije so celotno drugo obravnavo paketa pokrajinskih zakonov obstruirali. © BOBO

Sicer so današnjo obravnavo omenjenih zakonov spremljali številni proceduralni zapleti, saj so poslanci opozicije – Zares, SNS in LDS drugo obravnavo zakonov vse od začetka seje obstruirali. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je namreč s proceduralnim predlogom zahteval preložitev obravnave in odločanje o vloženih dopolnilih na eno od naslednjih sej, kar je večina zavrnila. Opozicija si tako želi, da bi z drugo obravnavo prvih treh pokrajinskih zakonov počakali, da bi vlada predložila še preostale tri zakone, s katerimi bo celovito zaokrožen paket pokrajinske zakonodaje. Po mnenju opozicije namreč zakonov, s katerimi se določa vsebinska zasnova pokrajin, njihovo financiranje in način volitev, ni mogoče obravnavati in sprejemati, ne da bi vedeli, koliko bo pokrajin, kakšna bodo njihova območja in kakšne bodo volilne enote za prve volitve v pokrajinske svete. "Pokrajine so vsebino in smisel že izgubile. Trenutno vodilo vlade in tistih političnih strank, ki težijo k uzakonitvi predlagane materije, je izključno zasledovanje svojega ozkega političnega interesa, kako si razparcelirati našo državo," je stališče SNS pojasnil Sašo Peče .

Poslanci SD so ostali na seji

Miran Potrč pričakuje, da bo koalicija spoznala, da brez opozicije ni mogoče sprejemati tako pomembne zakonodaje. © BOBO

Kljub obstrukciji opozicijskih strank pa seje niso obstruirali poslanci Socialnih demokratov. Po njihovem mnenju sprejemanje tako pomembnih odločitev v odsotnosti velikega dela poslancev opozicije ni dobro. Zavrnili so tudi očitke, da so s sodelovanjem pri obravnavi zakonov postali "tihi partner" vlade. "Smo glasni zavezniki pokrajinske zakonodaje," pravijo ob tem. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč tako pričakuje, da bo prevladal razum in da bo koalicija spoznala, da brez opozicije ni mogoče sprejemati tako pomembne zakonodaje. V SD so sicer ves čas zagovarjali pomen oblikovanja pokrajin, kar bo prispevalo k večjemu regionalnemu razvoju in decentralizaciji države.