Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot državni praznik praznujemo od leta 2006, ki pa ni dela prost dan. Ta praznik, poleg dneva Rudolfa Maistra in dneva vrnitve Primorske k matični domovini, se sicer po sklepu vlade od leta 2009 s statusom državne proslave organizira le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.

Osrednja prireditev bo v Veliki Polani

Osrednja regijska prireditev ob tem dnevu bo potekala danes v Veliki Polani. Zbrane bo nagovoril minister za obrambo Aleš Hojs, udeležila pa se je bosta tudi predsednik republike Danilo Türk ter evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver. Slednji je bil sicer slavnostni govornik v Beltincih, kjer so praznik obeležili že v četrtek.

Brez boja

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.