Slovenija je ena izmed tistih držav, ki želi očete tudi z zakonodajo enakopravneje vključiti v vzgojo in skrb za otroke. Konec leta 2001 so tako očetje prvič dobili individualno pravico do starševskega dopusta, a kljub "dobro urejeni osnovi", je stanje še daleč od rožnatega. Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS, pravi, da se "pravo usklajevanje dela in družine začne šele na trgu dela".

V projektu ODA - Dobre prakse usklajevanja dela in družine - so v anketi med 500 očeti ugotovili, da ima kar 80 odstotkov očetov težave z usklajevanjem službe in domačega življenja. Približno petina pa je omenila, da bi bila deležna negativnih opazk, če bi si morali zaradi skrbi za družinskega člana vzeti prost dan.

Najbolj obremenjeni prekarci in direktorji

Živa Humar iz Mirovnega inštituta, ki sodeluje pri projektu ODA, je izpostavila, da so najbolj obremenjeni očetje tisti, ki so zaposleni na najvišjih položajih in prekarni delavci. "Kultura dela pri nas je zagotovo na piedestalu, dolgi delavniki in nenehna dosegljivost ... "

Že pri prvih 15 dneh plačanega očetovskega dopusta pa se pokaže tudi velika razlika med redno zaposlenimi in prekarno zaposlenimi. Ti si 75 dni neplačenega starševskega dopusta praktično ne morejo privoščijo. "Poskušali bomo nasloviti tudi državo, ki je tista, ki mora zaščititi prekarne delavce in delavke."

Kot kaže letošnja raziskava Evropske fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound se število očetov, ki se odloča za starševski dopust povečuje, a je število še vedno nizko v vsej Evropski uniji. Očetje pa kot razloge, zakaj se ne odločajo za očetovski dopust največkrat navajajo višino nadomestila, prožnost sistema dopustov, dostopnost informacij ter strah pred izključenostjo s trga dela.