Glede na podatke statističnega urada plačo, ki je nižja od povprečne bruto plače v Sloveniji, prejemata dve tretjini vseh zaposlenih, kar pomeni, da vse več Slovencev prejema najnižje dohodke oziroma dohodke zelo blizu minimalni plači.

Povprečna bruto plača za zadnje lansko trimesečje znaša 2.012 evrov bruto, medtem minimalna plača  znaša 1.074,43 bruto.

Več kot milijon ljudi prejema manj kot povprečno plačo

Podatki ministrstva za finance za leto 2019 kažejo, da je letni prejemek do minimalne plače prejemalo kar 662.000 davčnih zavezancev, manj kot povprečno plačo pa kar 1.150.000 zavezancev od 1,5 milijona davčnih zavezancev. 

Razmerja porušena

Minimalna plača se je v zadnjih treh letih zvišala večkrat, nazadnje za 4,9 odstotka. Iz 886 bruto leta 2020 je letos zrasla na 1074 evrov bruto. "Predvsem v zadnjih letih je bilo kar nekaj občutnih zvišanj minimalne plače, ki pa jim niso sledila splošna zvišanja plač. V kolikor podjetja ob povišanju minimalne plače v plačnem sistemu ne ohranijo ustreznih razmerij se med posameznimi razredi se ustvari uravnilovka, zato je potreben dvig vseh plač, da se ustrezno ohrani razmerje med različnimi delovnimi mesti," opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). 

Osnova za izračun prispevkov pri minimalni plači je letos celo presegel minimalno osnovo za izračun 60 odstotkov minimalne plače.

"Ni problem previsoka minimalna plača"

"Problema ne predstavlja previsoka minimalna plača, temveč izrazito asimetrična porazdelitev plač kar pomeni, da je velika zgoščenost zaposlenih na dnu plačne distribucije, kar se odraža v nizki povprečni bruto plači in mediani plače, ki deli populacijo na dva enaka dela," še pravijo pri ZSSS.

"Plač ne dvignejo, da zvišujejo dobiček"

V letu 2020 je kar 63,9 odstotkov vseh zaposlenih prejelo plačo, ki je bila nižja od povprečne plače. "Za odpravo nesorazmerij in povečanja razmerja med minimalno in povprečno bruto plačo bi morala podjetja stremeti k ustvarjanju pogojev za višje bruto plače na delovnih mestih z visoko dodatno vrednostjo ter k povečanju števila takšnih delovnih mest. So pa seveda tudi podjetja, ki takšen pogoje imajo, pa plač enostavno ne dvignejo in si s tem povečujejo dobiček," pravijo pri ZSSS.  

Znesek minimalne plače v večini kolektivnih pogodbah dejavnosti po višini ustreza najnižjim osnovnim plačam v V. in VI tarifnem razredu, kamor se uvrščajo tudi ključni poklici v posameznih dejavnostih. Številni sindikati opozarjajo, da najnižjih plač ne prejemajo zgolj v najslabše plačanih poklicih pač pa tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, policiji in zdravstvu