"V Sloveniji imamo 192 tisoč pravnih subjektov in 46 inšpektorjev za delovna razmerja. Prej boste zadeli sedmico na lotu kot doživeli nepričakovan obisk inšpektorja," pravi Andrej Zorko iz zveze svobodnih sindikatov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)namerava z novim zakonom o preprečevanju dela na črno nadzor nad zaposlovanjem razširiti na carinske organe. "S tem se posledično razbremenjuje inšpektorje za delo," so prepričani na MDDSZ. Na inšpektoratu za delo se strinjajo, da so kadrovske okrepitve nujne, a opozarjajo, da je ključno povečanje pristojnosti.

Najslabše v gradbeništvu

"Kar nekaj naših predlogov je že upoštevanih v novi delovnopravni zakonodaji," pravi vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo Nataša Trček. Med temi navaja višje kazni in opozarja, da so drugi v pripravi. Na MDDSZ dodajajo, da zakon že določa, da se, če nekdo zaposluje na črno, to šteje kot delo za nedoločen čas. Nov zakon bo to kategorijo širil še onkraj brezposelnih. Inšpektor lahko tudi odvzame orodje, s katerim je bilo opravljeno delo na črno in izdelke, ki so tako nastali. A že od leta 2009 se najpogostejše kršitve, ki jih odkrivajo inšpektorji za delo, ne nanašajo le na delo na črno, temveč predvsem na plačilo za delo. Lani so jih odkrili 3.488. Najpogostejše kršitve najdejo v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini.

Kazni se ne ustrašijo

"Nismo seznanjeni s podatki, za kakšne kršitve je šlo v posameznem primeru. Zato je težko komentirati podatke. Verjetno pa so tudi te kršitve povezane s hudo gospodarsko situacijo in plačilno nedisciplino v državi," pravijo na gospodarski zbornici. Zorko meni, da so razlogi za trend v morali delodajalcev, neučinkoviti pravni državi in prenizkih kaznih. Trčkova dodaja, da delodajalci kršitve opravičujejo z nelikvidnostjo in plačilno nedisciplino "ter kljub izrečeni sankciji pogosto ne izpolnijo obveznosti do zaposlenih". Zagrožene globe se glede na vrsto delodajalca gibljejo med 450 in 20 tisoč evri. "Finančne globe ne dosegajo učinkov, ki bi jih morale," je prepričan Zorko. "Če bi država zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje zaprla nekaj delodajalcev, bi to pripomoglo k spoštovanju pravic," dodaja.

Izogibanje plačilu modno

"Inšpektorat lahko ob ugotovljenih kršitvah v zvezi z neizplačanimi prejemki izreče z zakonom predpisano sankcijo, pri tem pa opozarjamo, da nimamo pristojnosti ukrepanja v primerih izterjave denarnih terjatev, ki jih je treba uveljavljati pri delodajalcu oziroma neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem," poudarja Trčkova. Delavci pri inšpektorjih pogosto iščejo tudi strokovni nasvet, kako podati izredne odpovedi, ker več mesecev niso dobili plačila. "Dokler lahko delodajalec ustanovi novo podjetje, četudi je v prejšnjem kršil pravice delavcem, se bodo te kršitve dogajale. Ustanavljanje podjetij kot izogibanje plačilu je postalo nova modna muha," trdi Zorko.