Pobeg na Črno prst

Gora Črna prst je dobila ime po črni prsti, ki jo najdemo na severnem pobočju. Leži v Spodnjih Bohinjskih gorah nad Bohinjsko Bistrico.

Možnosti za vzpon na Črno prst je več. Najkrajša pot vam bo vzela približno dve uri in pol, ena izmed daljših, če boste začeli na planini Razor in se na Črno prst vzpeli prek Vogla, pa sedem ur.

Naš predlog: začnite pri bivšem domu dr. Janeza Mencingerja in se na Črno prst vzpnite prek Orožnove koče. Pot je lahka in dobro označena, zanjo pa boste potrebovali približno dve uri in 45 minut.

Kolesarjenje po najstarejšem slovenskem mestu

Za kolesarski izlet smo izbrali severovzhodni del Slovenije. Kolesariti začnite v Termah Ptuj in se zapeljite do cerkvice Sv. Roka. Pot nadaljujte proti Hajdini in Njiverc pri Kidričevem, kjer je tudi letno kopališče.

Peljite se mimo Strnišča, Župečje vasi, Lovrenca na Dravskem polju in Podlož, kjer zavijte desno proti Sestržam. Sledil bo zahtevnejši vzpon na Gaj in nato spust do Mostečnega. Pot nadaljujte mimo naselja Pečke in naprej do priljubljene izletniške točke – gradu Štatenberg, nato pa se vrnite v Pečke in zavijte proti Majšperku.

Nadaljujte proti Bolečki vasi, Zgornji Pristavi in Popovcem vse do Jurovcev, kjer prečkajte magistralno cesto Maribor–Gruškovje. Nadaljujte vožnjo proti Ptuju in po treh kilometrih zavijte h gradu Turnišče, mimo njega čez Studenčnico in Pinčarjevega mlina ter se vrnite do Ptujskih term.

Potepanje po Krajinskem parku Lahinja

Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine in je bil v Pustovem Gradcu naseljen že v prazgodivini, zato sta bogata tako naravna kot kulturna dediščina.

Foto: Marko Pršina/RIC Bela Krajina Krajinski park Lahinja Dobro polovico parka zavzemajo obdelane njive, drugod pa so naravno ohranjeni gozd, močvirja in vlažni travniki. Na razmeroma majhni površini zavarovanega območja najdemo več izvirov in različnih kraških pojavov, značilnih za plitvi kras.

Zagotovo vas bo prepričala ponorna kraška jama Zjot s krajšim podzemskim tokom. Posebnost parka pa so tudi Lahinjski in Nerajski Lugi, ki so prava botanična zakladnica, in manjše močvirje Mlaka, kjer boste morda srečali tudi želve.

Po uživanju v naravi si oglejte še Klepčev mlin in žago venecijanko, ki še danes delujeta, ter manjšo cerkev Vseh svetnikov z vaškim pokopališčem.

Družinski obisk solin

Za družinski izlet vam priporočamo poučen obisk Sečoveljskih solin, ki so največje slovenske delujoče soline. Raztezajo se po približno 650 hektarjih površine in ležijo ob ustju reke Dragonje. Prvič so bile omenjene leta 804.

Foto: Krajinski park Sečoveljske soline Sečoveljske soline Ogledali si boste lahko solna polja, pridelavo soli, hiše, kjer so nekoč živeli solinarji, in muzej, posvečen solinarjem.

Soline s polotokom Seča tvorijo Krajinski park Sečoveljske soline, ki ga je piranska občina razglasila leta 1989. Med sprehodom po njem boste lahko občudovali tudi redke, ogrožene in značilne rastlinske in živalske vrste, ki so tukaj našle svoj dom.

Potrebujete še več idej? Pokukajte, kaj smo vam že predlagali ...

V prejšnjih člankih smo predlagali: Peco, Klodičevo kolesarsko pot, skrivnostno Divje jezero in Kočo pri čarovnici, pohod Po poti pastirjev, kolesarjenje po Poti sivih čapelj, obisk Snežne jame in konec tedna na kmetiji, Čokoladnico Olimje ali Akvarij Piran, obisk gradu Grad in podzemne cerkve, vzpon na Okrešelj, kolesarjenje po Brežiški poti, potep po istrskem podeželju in taborjenje v živalskem vrtu, vzpon na Golico, kopanje v Iškem vintgarju, veslanje po Kolpi in obisk muzeja na prostem Rogatec ter Škratovo pot na Kum, kolesarjenje po Parenzani in raziskovanje Tolminskih korit.