Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) zahtevo tožilstva razume kot "grob in nedopusten poseg v svobodo govora". Po njihovih navedbah je bila objava odločbe urada za varstvo konkurence v nespornem javnem interesu, saj je razkritje onemogočilo netransparenten prevzem Večera ter razkrilo "sporno in očitno nezakonito odločanje" urada.

Kot navajajo v DNS, se je uredništvo Mladine zavedalo, da lahko odločba vsebuje poslovne skrivnosti, a se je za objavo kljub temu odločilo, saj bi imela po njihovi oceni izvršitev sklepa urada za posledico več kaznivih dejanj. Ti sumi so se kasneje potrdili s tožbo Večerovih novinarjev, z ugotovitvami protikorupcijske komisije in odločitvijo ministrstva za kulturo, ki ni soglašalo s prevzemom, so še poudarili.

Tako v DNS izražajo začudenje nad "vztrajnostjo tožilstva" in dodajajo, da je kazenski pregon novinarja zaradi "razkrivanja očitnih nepravilnosti delovanja državnih organov" v nasprotju z načeli neodvisnega nadzora oblasti, svobode govora in demokracije. Tožilstvo zato pozivajo, naj "nemudoma odstopi od pregona Mekine".

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je pojasnil, da so že lani pozvali takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, naj v spremembah kazenskega zakonika ustrezno popravi določbo o izdaji tajnih podatkov, da kazenski pregon novinarjev zaradi same objave ne bo več mogoč.

Za izdajo tajnih podatkov bi po mnenju Kršinarja morale odgovarjati pooblaščene uradne osebe, ki so jih dolžne varovati. Odgovora na poziv pa v ZNP niso prejeli, zato ga tokrat zgolj ponavljajo in naslavljajo na sedanjega ministra Senka Pličaniča.