Sprememba v notranji politiki, ki je omogočila kandidaturo ter situacija v mednarodni skupnosti - to so razlogi, ki jh je za kandidaturo navedel Milan Brglez. Brglez je kot zadnji vložil kandidaturo po tem, ko ga je poleg SD podprlo tudi Gibanje Svoboda, ki je sprva za kandidatko predlagalo Marto Kos.
Zelo pozno so se za svojega kandidata odločili tudi v NSi, kot je povedal Janez Cigler Kralj, se je v igro uvrstil po tem, ko se je Ljudmila Novak odločila, da ne gre v tekmo. Kandidat poudarja, da v stranki, kjer so bili sicer precej kritični do Anžeta Logarja, ne napadajo nikogar ter da z njegovo kandidaturo širijo demokratični prostor.
Zadnja raziskava Valicona kaže, da bi največ glasov dobil Anže Logar, zanj bi glasovalo 21, 5 odstotka volivcev, sledi Nataša Pirc Musar z 19,7 odstotka, 12 odstotkov bi dobil Milan Brglez, kandidat SD in Gibanja Svoboda, sledi kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar, nato Janez Cigler Kralj, kandidat NSi in Miha Kordiš, kandidat Levice.
Kandidat Levice Miha Kordiš, ki nasprotuje članstvu v Natu in se zavzema za demilitarizacijo, bi sile namesto v vojsko usmeril v zdravstvo in v skrb za ostarele ter podnebni zlom. "Ohranil bi jedro profesionalne vojske, ki bi lahko usposobila državo za splošen ljudski odpor, če bi do nevarnosti prišlo," pravi Kordiš. Predsednik države je tudi poveljnik oboroženih sil.
"Kot kandidat s podpisi lahko najbolj predstavim to, kar sam zagovarjam, s svojimi stališči pa prepričam, da je ta program pravilen za naslednje petletno obdobje," na vprašanje, zakaj eden najbolj prepoznavnih članov SDS kandidira kot neodvisni kandidat, odgovarja Anže Logar, ki je kandidaturo vložil na podlagi podpisov volivk in volivcev.
Nataša Pirc Musar pravi, da ima neodvisno držo celo življenje. "Nikoli nisem bila v nobeni stranki, tudi moja starša ne," razlaga. Pirc Musarjeva je prva zagnala kampanjo. "Vedela sem, da moram začeti zgodaj, ker nisem pričakovala podpore etabliranih strank," pravi.
Vladimir Prebilič je bil tri mandate nepoklicni župan Kočevja. Ni mu všeč primerjava z Marjanom Šarcem. "Prva razlika je ta, da želim izkušnje, ki sem jih dobil v Kočevju s področja povezovanja, združiti in prenesti navzgor," pravi. Tudi on bi usmerjal sile na aktualne težave, ne v vojsko.
Zadnja je kandidaturo vložila ginekologinja Sabina Senčar. Podpira jo stranka Resni.ca, ki nasprotuje cepljenju proti covidu in drugim ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa. "Ne nasprotujem cepljenju," pravi Senčarjeva, moti pa jo, da se, ker gre za klinično preizkušanje cepiva, pri tem ne upoštevajo določeni protokoli in konvencije.
Pritiski in grožnje
Glasbenik Gregor Bezenšek je danes od kandidature odstopil. Kot je navedel, so se med kampanjo nanj zgrinjali pritiski in grožnje.
Senčarjeva groženj med kampanjo ni doživljala, se pa ji je to dogajalo prej. "Včasih ne veš, od kod prihajajo grožnje, včasih grožnje prihajajo celo od stanovskih kolegov, včasih so grožnje subtilne in prikrite," odgovarja na vprašanje, zakaj vseh groženj ni prijavila, glede na to, da ima do tega ničelno toleranco.
"Če je temu tako, kot smo slišali, je to velik alarm za slovensko demokracijo," meni Prebilič, ki se je tudi sam srečal z grožnjami, a kot pravi v lokalni zgodbi. Grožnje je vedno prijavil, kar se mu zdi zelo pomembno. "Upam, da bo gospod Bezenšek grožnje prijavil in jih bodo organi pregona preiskali," pravi Pirc Musarjeva in poudarja, da že vrsto let opozarja na problem sovražnega govora. "Res pa je, da je politika najbolj odgovorna, da se sovražni govor širi v vse pore življenja," poudarja.
"Sama sem bila deležna mnogo grdih besed, da sem debela, imam drago torbico ... Tega sem že malo vajena in ignoriram," razlaga Pirc Musarjeva.
"Sam sem bil večkrat deležen groženj, ko sem preiskoval bančno kriminaliteto, sem dobil iz kosti izrezljan križ in več takih groženj. To sem vedno prijavil. Kot kandidat sporadično dobivam pošto, ki ni najbolj prijetna," pa razlaga Logar.
"Neprestano prejemam grožnje," pravi tudi Kordiš. "Grožnje se nenehno stopnjujejo, v zadnjih dveh letih pa je zadeva postala ekstra pasja. Poplava sovražnega govora je na spletu organizirana in vemo od kje. Najhujša grožnja, ki sem jo dobil, je bila javno podana fotografija strelnega orožja, bajoneta."
Janez Cigler Kralj je bil največ grožen deležen kot minister za delo, družino in socialne zadeve, prizadele so njega, družino, še posebej pa otroke, pravi. Grožnje Bezenšku obsoja tudi Brglez, sam pa je bil deležen groženj kot predsednik državnega zbora in tudi preden je začel politično kariero.
Kdo je vzornik komu
"Najboljši državnik, ki smo ga premogli, je bil Josip Broz Tito. Če pa bi vzel predhodne generacije predsednikov samostojne Slovenije pa bi se rad učil najboljše, kar lahko najdemo pri vsakem od njih," na vprašanje, kdo od nekdanjih slovenskih predsednikov je njegov vzornik, odgovarja Kordiš.
"Tudi gospod Pahor je imel nekaj dobrih pozicij, predvsem se je trudil za spravo, zdi pa se mi, da se ob najhujših zdrsih demokracije ni oglašal, da je bil tiho. Vse prevečkrat sem imela občutek, da živi v coni udobja in si ne želi kritike," ocenjuje Pirc Musarjeva, sama bi se oglašala večkrat, premišljeno in modro.
Nasprotno pa je Pahor najbližje in vzgled Cigler Kralju. Občuduje njegovo dostojanstvo in sposobnost, da nagovori vse državljane in državljanke. "Pri gospodu Pahorju sem pogrešala, da ni upošteval tega, kar je zaprisegel pri izvolitvi, da bo branil ustavni red za vsakega državljana. Tukaj je odpovedal," ocenjuje Senčarjeva.
Logar ceni Pahorja zaradi širjenja področij razprave in vprašanja sprave. Brglez Pahorja spoštuje zaradi odprtosti do ljudi. "Bi pa izpostavil, da mora biti predsednik jasen, ko se je treba oglasiti in biti tiho, ko je dobro biti tiho, tako v mednarodni kot notranji politiki."
Prebiliču je vzornik nekdanji predsednik Janez Drnovšek. "Predsednik je moralna avtoriteta in prav je, da v nekaterih segmentih predstavlja tudi politično avtoriteto. Da stopi nasproti ali ustavlja ravnanja vlade v nekaterih primerih, gospod Drnovšek je to poosebljal," pravi Prebilič.
Tako Kordiš kot Pirc Musarjeva Pahorju očitata, da se ni oglasil v času družbene oziroma covid krize, ko se je teptalo temeljne človekove pravice. "Sam kot predsednik bi v primerih, ki motijo sproščeno življenje, reagiral," meni Logar. Brglez medtem meni, da je funkcija predsednika v času Pahorja izgubila ugled. "Enega zakona v celotnem mandatu ni dal na ustavno sodišče, pa je bila jasna protiustavnost. To je pristojnost, ki jo ima," pravi Brglez.
Odpoklic veleposlanika in pristojnosti predsednika
Glede primera odpoklica veleposlanika v ZDA Kajzerja, ko je bil Pahor kritičen, ker se vlada z njim ni pred tem posvetovala, bi Logar vztrajal, da se to stori.
Brglez je navedel, da so se glede na zatrjevanja ministrice Tanje Fajon posvetovanja dejansko zgodila. Prebilič glede vloge predsednika meni, da če predsednik republike aktivno sodeluje pri napotitvi veleposlanika, potem bi moral enako sodelovati tudi pri razrešitvi.
Senčarjeva je poudarila, da je predsednik republike "kralj diplomacije" in bi nujno moral sodelovati pri imenovanju in razrešitvi diplomatov. Sama ukaza o odpoklicu Kajzerja ne bi podpisala.
Kordiš meni, da je Kajzer zelo očitno izkazal višjo lojalnost do stranke SDS, ki ji je pošiljal gradivo, kot do domovine, zato bi sam podpisal odpoklic. Pirc Musarjeva pa meni, da predsednik vlade in ministrica nista ravnala prav, če se nista posvetovala s Pahorjem. Sama bi sicer tak odlok podpisala.
Trije opozicijski referendumi
Glede treh referendumov, za katere se zbirajo podpisi, zakon o RTV, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o vladi, Pirc Musarjeva pravi, da bi podprla vse tri zakone.
Logar je glede zakona o vladi dejal, da gre pač za odločitev premierja, vendar ni prepričan, da Slovenija potrebuje 20 ministrov. Glede zakona o RTV bi prisluhnil razpravam na javnih televizijah in se na tej podlagi odločil. Proti pa je glede zakona o dolgotrajni oskrbi.
Kordiš podpira vse tri zakone, tudi po vsebinski plati.
Brglez bi prav tako podprl vse tri zakone. Zakon o RTV-ju se mu zdi primeren, ker depolitizira javno RTV, pri zakonu o vladi pa gre po njegovem za nagajanje. Tako meni tudi Prebilič.
Cigler Kralj je proti odložitvi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Dal pa bo podpis za referendum o zakonu o RTV-ju, ne bo pa podprl referenduma o zakonu o vladi.
Senčarjeva bi podprla vse tri zakone. Podpira depolitizacijo javne RTV, vendar ima pomisleke, da nov izbrani programski svet ne bo povsem apolitičen.
Vojna v Ukrajini in pritiski na Putina
"V vojni se dogaja konflikt med Putinovim militarizmom na eni strani in zahodnim imperializmom na drugi strani, in Nato pakt tudi ni nedolžen, ta vojna koristi zgolj ZDA. Pošiljanje orožja v Ukrajino vojno v resnici stopnjuje," meni Kordiš.
Po njegovem se je treba zavzemati za čimprejšnjo prekinitev ognja. Slovenija ima tradicijo dobrih odnosov z zahodom in vzhodom in lahko bi organizirali srečanje obeh strani. Da bi se vojna dejansko končala, bi se morala srečati Putin in Biden, meni Kordiš.
Cigler Kralj je poudaril, da kdor misli, da je Nato nepotreben, naj vpraša Švede in Fince, zakaj so se odločili za vstop v obrambno zavezništvo. Napadeni se imajo pravico braniti, končne rešitve pa ne bo, dokler se ne bo rusko ljudstvo samo uprlo samodržcu, k temu pa lahko prispevajo tudi ostrejše sankcije, meni Cigler Kralj.
Agresija Rusije je res zavržna, protipravna in njene rezultate je nemogoče sprejeti, ampak obenem si je treba prizadevati za mirno rešitev, sicer se lahko soočimo z jedrskim spopadom, pravi Brglez. Glede zaostritve sankcij meni, da te vedno udarijo tudi nas, zato je treba dobro premisliti, katere in kdaj. Za mir bi se srečal tudi s Putinom.
Pirc Musar meni, da mora Slovenija slediti Evropski uniji, ki je edina lahko močna v mednarodnih pogajanjih. Grožnje Putina, da bo uporabil vsa sredstva, so zelo nevarne, pravi, zato Pirc Musar upa, da bodo na Rusijo pritisnile Kitajska, Indija in Turčija. Ukrajini je treba pomagati, da se ubrani od agresije, meni Pirc Musarjeva.
Prebilič meni, da je treba vojno ustaviti, sicer lahko ta zapelje v spiralo in nadaljnjo eskalacijo. Uporaba jedrskega orožja bi bila presedan in če kdo misli, da bi ZDA Evropi priskočile na pomoč z jedrskim orožjem, se moti, meni Prebilič. Prebilič bi se v ta namen srečal s Putinom.
S Putinom bi se bila pripravljena pogovarjati tudi Senčarjeva. Je proti sankcijam, saj bi zgolj škodovale našim prebivalcem. Logar meni, da je vrag je vzel šalo in je Evropska unija naredila napako, da sankcij, ki zdaj veljajo, ni sprejela že po ruskem zavzetju Krima.
Predsednik države ima pomembno vlogo na področju zunanje politike
Cigler Kralj bi pobudo Brdo - Brioni še okrepil. Logar bi zagotovil, da bi Slovenija dobila članstvo v varnostnem svetu, obenem je poudaril, da se mora predsednik države usklajevati z zunanjim ministrom.
Senčarjeva bi se kot predsednica na prvo službeno pot odpravila na Hrvaško, kjer bi se srečala z Zoranom Milanovićem in okrepila odnose s sosednjo državo, saj bi nam "takšno zavezništvo prineslo veliko".
Brglez bi še naprej reševal vprašanje arbitraže, a se zaveda, da bi bil vložek velik.
Pirc Musarjeva bi se zoperstavila Aleksandru Vučiću, če bi vpričo nje dejal, da je Slovenija kršila ozemeljsko suverenost Srbije s tem, ko jo priznala Kosovo.
Prebilič bi se problematiki migracij raje posvečal na nivoju Evropske unije, saj gre po njegovem mnenju za vprašanje, ki presega zgolj Slovenijo.
Veliko kandidatov bi se posvečalo mladim
Brglez bi Slovenijo vodil v smeri socialno ekološke države, saj po njegovem potrebujemo nov dogovor, morali bi se ukvarjati tudi s sonaravnim razvojem.
Prebiliča najbolj skrbijo podnebne spremembe, stanovanjska vprašanja in težave, s katerimi se soočajo mladi. Poleg tega bi vztrajal, da kritična infrastruktura ostane javna.
Logar bi več investiral v dialog z mladimi, saj so "vse ostale politike povezane s tem vprašanjem".
Pirc Musarjeva bi veliko pozornosti posvetila podnebnim spremembam, pri čemer bi ji pomagali tudi svetovalci, ter človekovi varnosti - v smislu ustreznega, zdravega, socialnega okolja.
Kordiš bi predstavljal glas tistih, "ki se jih v družbi ne sliši", branil bi javno zdravstvo, javna neprofitna stanovanja in se zavzemal za dostopno dolgotrajno oskrbo. Posvetil bi se tudi podnebni krizi.
Senčarjeva na prvo mesto postavlja zdravje in zdravstvo. Po njeni oceni je potrebna revizija mednarodnih pogodb, predvsem s Svetovno zdravstveno organizacijo.
Cigler Kralj pa bi poskrbel, da se odpre vprašanje odnosa do vseh zaposlenih v državi, ki so, kot je dejal "zadnje čase tarča neprimernih opazk".
Pa Gospa Natasa Pirc Musar po kilogramih sodec ni ravno manekenka ...ali pa smo ze tako dalec da ne smemo …
A ja, Logarček je neodvisen kandidat? Ja, kje, še doma najbrž ne. Samo na hitro so mu njegovi S(D)S ovci …
Vsi tile kekci, dripci, naj se nekam skrijejo. Kakšni kandidati pa so to? Ali si kdo normalen predstavlja koga, da …