"Res ste o meni že veliko slišali, kot, da bi bil ves čas prisoten tukaj," je dejal mož kandidatke Nataše Pirc Musar, Aleš Musar. "Moj glavni interes je ohranjanje slovenske kulturne dediščine," pravi Musar. Kot prvi prvi soprog v zgodovini Slovenije, glede na to, da bi bila Pirc Musarjeva predsednica države, pa bi, kot meni, imel prednost, da sam definira svojo vlogo, ki bi jo usmeril predvsem v promocijo slovenske kulturne dediščine. 

Brigita Prebilič, žena Vladimirja Prebiliča, funkcije prve dame ne bi opravljala poklicno, ostala bi učiteljica angleščine in geografije na OŠ, bi pa sodelovala, kolikor bi bilo potrebno. Tudi Tomaž Senčar, soprog Sabine Senčar bi ostal v svojem poklicu, udeležil pa bi se dogodkov, ki bi jih zahteval protokol. 

Mateja Gantar partnerka Milana Brgleza je defektologinja in dela na OŠ, svoje delo bi opravljala še naprej. "Vedno, ko me bo Milan potreboval, bom ob njem," je povedala Gantarjeva. 

Partnerka Anžeta Logarja, Anja Rustja, socialna delavka, ne bi bila profesionalna prva dama, odpovedala bi se vsem bonitetam. "Anžetu bi bila v podporo," pravi, opozarjala bi na pereče težave, kot je sistemska ureditev psihoterapije. 

Klavdija Kralj, žena Janeza Ciglerja Kralja, je montessori asistentka, poklic bi opravljala še naprej. "Je pa vedno možnost dialoga, koliko bi me država in Janez potrebovala."

Miha Kordiš je v studio povabil najboljšega prijatelja, Janoša Ježovnika. "Lahko potolažim vse zainteresirane, je še vedno na trgu in na voljo," je glede Kordiša povedal Ježovnik. 

Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, koliko denarja so namenili za kampanjo. Senčar je vložila 400 evrov lastnih sredstev, Pirc Musar je za kampanjo plačala 19.600 evrov, prav toliko tudi njen mož Aleš Musar. Prebilič je kampanji namenil 19.800 evrov lastnih sredstev, Logar pa 15.100 evrov. Kampanjo Cigler Kralja financira stranka NSi, ki ji bo namenila 50.000 evrov, tudi Brglezovo kampanjo financirata stranki Gibanje Svoboda in SD, zneska pa ni razkril. Kordiš zneska, ki ga je namenil kampanji, ni povedal.

Rezidenca in častna straža

Kordiš meni, da predsednik ne potrebuje rezidence kot tudi ne častne straže, ampak predvsem kredibilnost med ljudmi. "Raje bi imel pred predsedniško palačo nasmejane, zadovoljne ljudi, da sta na mestu predsednika republike končno njihov človek in njihov glas," je dejal.

Foto: Saša Despot Janez Cigler Kralj Cigler Kralj meni, da je po 30 letih morda čas, da pride na vrsto tudi predsedniška rezidenca, a je pred tem treba storiti še mnogo, recimo urediti stanovanja za mlade. Častno stražo je označil kot "generator ponosa" in "protokol, ki nekaj doda tudi k domoljubju".

Senčarjeva medtem meni, da je častna straža bolj kot ne okras, prav tako pa se ne zavzema za to, da bi vlagali denar v predsedniško rezidenco. "Imamo dovolj protokolarnih objektov, v katerih se lahko izkaže kot dober gostitelj, kot človek ljudstva," je dejala.

Prebilič meni, da si mora predsednik dostojanstvo, čast in moralno avtoriteto pridobiti skozi delo, znanje in dejavnosti. "Vse, kar je z materialnim duhom povezano, mi je tuje. Bistvena je vsebina, bolj kot forma."

"Sama osebno ne potrebujem rezidence, vendarle pa je treba poudariti, da je Slovenija edina evropska država, ki rezidence nima. Po 30 letih je gotovo napočil čas, da tudi ta zunanji videz državnosti predstavimo svetu in domovini," pravi Pirc Musarjeva. Ob tem je opozorila na to, da je varovanje predsednika, ki nima rezidence, zelo drago.

Vladimir Prebilič je potrdil, da je vložil tudi kandidaturo za župana Kočevja in pojasnil, da bi kandidaturo, če pride v dugi krog, umaknil. Glede na zadnje ankete meni, "da je še vse mogoče".

Foto: Anže Petkovšek Milan Brglez Brglez je dejal, da je Slovenija unikatna država z unikatno ustavo, ki zahteva tudi mirovno delovanje, česar druge države nimajo urejeno na takšen način. 

Logar je osebno sicer privrženec vpeljave predsedniške rezidence oziroma uvedbe stalne častne straže, a je poudaril, da razprava o tem ob trenutni krizi ni primerna.

Predsedniška plača in plače funkcionarjev

"V javnem sektorju so plače prenizke," je glede zvišanja plač najvišjih funkcionarjev v državi dejala Senčarjeva. Prebilič bi najprej uredil najnižje plače v državi. Pirc Musar pa je povedala, da sploh ni vedela, kakšna je plača predsednike republike in da ne kandidira zaradi plače. 

Tudi Kordiš je poudaril, da se je treba najprej posvetiti najnižjim plačam. Opozoril je, da so plače prenizke tako ponekod v javnem sektorju kot v industriji.

Cigler Kralj glede plač najvišjih funkcionarjev poudarja, da se moramo odločiti, ali želimo za kandidaturo spodbuditi najboljše kadre. Logar je dejal, da na nobeno funkcijo ni prišel zaradi plače, ampak zaradi tega, kaj lahko naredi. Pojasnil je, da je imel kot minister nižjo plačo kot takrat, ko je delal za Evropski parlament. 

Brglez, ki je trenutno evropski poslanec, je povedal, da bo v primeru izvolitve za predsednika republike prejemal nižjo plačo, kot jo prejema kot evropski poslanec. 

O Golobovi izjavi

Sedem predsedniških kandidatov je komentiralo nedavno izjavo premierja Roberta Goloba, da "ko se razbija leva sredina, na oblast pridejo avtoritarci". Pirc Musar je dejala, da ji je žal, da je Golob pozabil na neodvisne kandidate. Tudi Senčarjeva meni, da mora biti predsednik republike nadstrankarski, in ne levi ali desni.

Kordiš meni, da s svojo kandidaturo ni razbil leve sredine, saj so jo napovedali, ko nobena stranka koalicije ni imela svojega kandidata. Prebilič pa je dejal, da se mu ne zdi primerno, da nekdanji predsedniki povedo, koga je treba voliti, kot sta to pokazala Milan Kučan in Danilo Türk, ko sta podprla kandidatko Pirc Musar.

Cigler Kralj je ocenil, da je NSi s svojim kandidatom omogočila, da drugi krog bo. "Mislim, da so ljudje hvaležni, da je več kandidatov, ker to omogoča, da se lažje odločijo," se je strinjal tudi Logar.

Pooblastila predsednika in pomilostitve

Foto: Saša Despot Nataša Pirc Musar Govorili so tudi o pooblastilih predsednika republike države. Da jih ima dovolj, so ocenili Kordiš, Prebilič, Logar in Brglez. Pirc Musarjeva meni, da bi moral imeti še možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti, po mnenju Senčarjeve pa tudi možnost vložitve veta na zakon. Cigler Kralj je dejal, da bi moral imeti možnost, da pospeši določene postopke.

Ena od pristojnosti predsednika republike je tudi pomilostitev. Pirc Musar ne bi pomilostila nikogar, ki bi zagrešil spolni ali krvni delikt. Prebilič bi, če bi se odločil za pomilostitev, svoje razloge tudi javno pojasnil. Senčar bi z največjim veseljem pomilostila, če bi se ji to zdelo prav.

Kordiš bi bil naklonjen pomilostitvam ljudi, ki so si kazni prislužili iz naslova socialne stiske, nikakršne milosti pa ne bi imel ob korupciji ali gospodarskem kriminalu. Brglez bi se pred odločitvijo posvetoval s stroko in se odločil na podlagi njihovih argumentov. Logar bi bil pri pomilostitvah skrajno zadržan, če bi se za to odločil, bi se pri tragičnih zgodbah. Cigler Kralj je ob tem izpostavil izzive, ki jih ima slovenski sodni sistem: "Velike ribe so na prostem, kurji tatovi pa zaprti."

Vprašanje prikritih grobišč 

Dotaknili so se tudi pisma predsednika komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, v katerem se je zavzel za pokop žrtev iz Macesnove gorice na ljubljanskih Žalah, čemur župan Zoran Janković nasprotuje. Pirc Musarjeva meni, da moramo za vse ljudi najti dostojno mesto. Senčarjeva je povedala, da bi o pokopu žrtev morali odločati svojci.

Foto: Saša Despot Anže Logar Da te žrtve sodijo na ljubljansko pokopališče, sta se strinjala Cigler Kralj in Logar. Brglez je dejal, da bo moral kot predsednik države poskrbeti, da se najde mesto za dostojen pokop vsakogar. Kordiš meni, da pri tem ne gre za zagotavljanje pietete, ampak za rehabilitacijo fašizma, Prebilič pa je dejal, da se zločin nikoli ne bi smel zgoditi.

Pogajanja o ukrajinski krizi

Soočili so tudi stališča do poziva skupine državljanov, naj Slovenija EU in Nato pozove k napotitvi pogajalske delegacije v Moskvo, ki naj preveri pripravljenost Rusije na pogajanja. Pirc Musar meni, da Slovenija lahko predlaga, da se o tem razpravlja na ravni EU, ter da je Ukrajino, ki je bil napadana, treba podpirati. Prebiliča je presenetilo, da se ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski ne želi pogajati, saj da to pomeni podaljševanje vojne in uničevanje Ukrajine.

Foto: Anže Petkovšek Sabina Senčar Senčarjeva se z vsebino pisma strinja. Po njenem mnenju je treba zavzeti stališče, ki bo v prid slovenskemu narodu in da bi morda bila "nevtralna drža veliko boljša za dobro naših ljudi". Tudi Kordiš pismo podpira in meni, da se je treba postaviti proti izvažanju orožja in urjenju ukrajinskih junakov.

Če se Ukrajina ne bi uprla, se Rusija ne bi ustavila, ampak še bolj ogrozila celotno Evropo, dolžni smo ji pomagati na vse načine, moramo pa ostati trdni partnerji EU in Nata, meni Cigler Kralj.

Logar je dejal, da so odprti kanali za pogajanja z Rusijo in da če bi bila kakšna možnost za napredek, bi bil ta dosežen. Dodal je, bi "rad spoznal junaka, ki bi rušil evropsko enotnost na ključnem področju". Na to se je odzval Prebilič, ki pravi, da si upa on, saj da lahko evropski partnerji narobe razmišljajo.

Brglez je poudaril, da lahko na predsedniškem nivoju prek posrednikov potekajo poskusi, da pride do prekinitve sovražnosti, ki bi lahko pripeljala tudi do pogajanj. "Takšni kanali so na eni strani Macron, na drugi Erdogan, najverjetneje pritisk tudi na Kitajsko, da skuša nekaj narediti," je dejal.