Borutu Pahorju bo konec leta potekla pravica do uporabe pisarne nekdanjega predsednika ter nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje predsedniške plače. Stroški najema pisarne skupno znašajo nekaj več kot 40 tisoč evrov, v pisarni pa sta poleg nekdanjega predsednika zaposleni še svetovalka Alja Brglez in administratorka Dušanka Božič. Skupni stroški za njihove plače za leto 2023 znašajo 181.300 evrov.

Stroški financiranja pisarne iz proračuna

Financiranje pisarne nekdanjega predsednika, ki vključuje tudi voznika, varnostnika ter koriščenje protokolarnih storitev, gre iz proračunskih sredstev, pravica pa se izteče leto dni po prenehanju mandata predsednika države. V tem času je nekdanji predsednik porabil večino od 291 tisoč evrov, namenjenih za pisarno, sam pa je v proračun prinesel okoli 30 tisoč evrov. 

Borut Pahor je bil poslanec v DZ, poslanec v Evropskem parlamentu, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik države. Političnih ambicij naj ne bi imel več.

"Bivši predsednik republike Borut Pahor se trudi odgovoriti na novinarska vprašanja, četudi tega po zakonu ni dolžan storiti, saj ni funkcionar. To bo tembolj veljalo po 23. decembru 2023, ko bo skladno z zakonom z delovanjem prenehala njegova prehodna pisarna, Pisarna bivšega predsednika republike, predsednik Pahor pa bo postal zasebnik," so na naša vprašanja odgovorili v pisarni nekdanjega predsednika. Zanimalo nas je namreč, kako bo Pahor financiral delovanje zavoda, ki ga bo vodil v prihodnje.  

Ostaja v najeti pisarni, kako do 250 tisoč evrov?

Pahor je namreč ustanovil zasebni zavod Prijatelji zahodnega Balkana, ki naj bi vzpodbujal dialog, razvoj in vključitve držav regije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Delovanje zavoda je zasnovano kot mislišče (thinktank), zavod bo pripravljal analize o političnih, gospodarskih, družbenih razmerah v regiji Zahodnega Balkana ter svetoval vladam, gospodarskim subjektom in drugim institucijam.

Zavod bo deloval v najetih prostorih v stolpnici TR3 na Trgu republike, kjer je zdaj pisarna nekdanjega predsednika. V začetku naj bi imel le nekaj zaposlenih in zunanjih sodelavcev. Svetovalka bivšega bivšega predsednika in po novem zasebnika Boruta Pahorja bo še naprej Alja Brglez.

Po ocenah strokovnjakov delovanje tovrstne pisarne stane med 150.000 in 250.000 evrov. Pahor naj bi sredstva za svoje delo pridobival z opravljanjem zgoraj navedenih storitev, pa tudi z donacijami, sponzorstvi in na druge načine, ki jih določa zakon. Več podrobnosti v njegovi pisarni ne razkrivajo. 

Govornik za denar in predstojnik pro bono

Pahor je bil nedavno uvrščen na londonsko listo govornikov, ki združuje okoli 150 nekdanjih visokih politikov, ki jih je mogoče najeti za različne konference, okrogle mize in podobno. Med njimi so denimo nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, nekdanji grški minister za finance Janis Varufakis in nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Pahor na vprašanje, koliko zasluži na takih dogodkih, ni odgovoril, poznavalci pa menijo, da lahko dobi od nekaj tisoč do največ 20 tisoč evrov. 

Julija je Pahor postal tudi predstojnik katedre za slovenski nacionalni program pri Novi univerzi, ki jo vodi Peter Jambrek. Na katedri sicer ni študijskega programa,  kjer je svoje aktivnosti do konca leta opravljal brezplačno. Kako bo v prihodnje, ni znano. 

sergeja.hadner@styria-media.si