Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v sredo posvaril, da bo ukrepal proti slovenskim oblastem zaradi včerajšnje preiskave kriminalistov iz zasega zaupnih informacij na sedežu slovenske centralne banke.

PREBERITE ŠE: 

• Kriminalisti na več naslovih, tudi v Banki Slovenije

Predsednika evropske komisije Jeana Clauda Junckerja je v pismu pozval, naj posreduje, saj ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. 

Podatki ECB naj bi bili zaščiteni z zakonodajo EU, ki daje ECB posebno imuniteto in s tem tudi Banki Slovenije, ki da deluje pod njenim okriljem.

"Banke Slovenije ne ščiti noben poseben privilegij"

Iz Policije so v odzivu sporočili, da pravne osebe javnega prava (Banke Slovenije) ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem preiskovalnih dejanj (hišnih preiskav) v predkazenskem postopku, enako pa velja tudi za njene uslužbence.

"Pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu Unije, temveč so nastopali kot uslužbenci oziroma funkcionarji slovenske institucije," je pojasnil Drago Menegalija iz GPU. "Tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci Unije v skladu z določili Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah v EU za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti Unije, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki, kar pa predkazenski postopek še ni."

Dodaja, da se Banka Slovenije v preteklosti v predkazenskih postopkih na navedeni privilegij ob izročanju listin do sedaj ni nikoli sklicevala, niti ni pred izročitvijo zaprosila ECB za dovoljenje oziroma navedeno na kakršenkoli način problematizirala.

"V konkretnem primeru sta bila o omenjenem ugovoru pred pričetkom preiskovalnega dejanja obveščena tako pristojni državni tožilec kot dežurna preiskovalna sodnica," je pojasnil Menegalija. "Od nje smo smo po obvestilu dobili odgovor, da se preiskovalno dejanje (hišna preiskava) izvede po odredbi v obsegu kot je bila izdana."

BS je policiji dokumente izročala selektivno

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je povedal, da je bila hišna preiskava opravljena v skladu z odredbo preiskovalne sodnice. "Zato očitkov ne sprejemam," je dejal na novinarski konferenci in poudaril, da BS nima nobenega posebnega položaja. "Banka SLovenije je pravna oseba, ni del, kot se skuša nekje prikazati, ECB." Poudaril je, da je Draghi zapisal, da se ne želi vmešavati v predkazenski postopek in da bodo preučili možna pravna sredstva.

Harij Furlan s specializiranega državnega tožilstva je pojasnil, da je guverner BS Jazbec včeraj ob 10. uri preko svojega pooblaščenca podal ugovor glede izvedbe hišne preiskave in se pri tem skliceval na imuniteto. 

"Policija preiskave ni začela opravljati do odločitve preiskovalne sodnice, naj s preiskavo nadaljuje," je pojasnil Furlan. Policija je s preiskavo tako začela šele okoli 14. ure. 

Dodal je, da je policija od januarja 2015 zbirala sporočila v smislu pridobivanja informacij glede suma zlorabe uradnega položaja določenih oseb, na podlagi prejetih naznanil in lastne dejavnosti.

"Določene osebe je večkrat pozvala, naj razjasnijo določe stvari in izročijo dokumente, a so to opravljali selektivno, zato policija ni mogla pridobiti vseh podatkov," je pojasnil Furlan. "To je razlog, da je vložila zahtevo za hišno preiskavo."

Na vprašanje novinarke, ali bi posredovanje Draghija lahko razumeli v smislu poskusa vplivanja na delo tožilstva, je Fišer odgovoril da ne. "Tako kot se tožilstvo že v pretekosti ni odzvalo na pritiske, tudi ta primer ne bo imel nobenega vpliva na naše odločanje," je poudaril.

Preiskave na štirih lokacijah

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so včeraj v okviru priskovanja kaznivih dejanj v bančnem sektorju, ki naj bi bila povezana s sanacijo bank leta 2013, obiskali štiri lokacije. 

Preiskava je potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte in neuradno tudi v revizijski hiši Ernst & Young, in Deloitte. Obe družbi sta pred sanacijo bank opravili revizijo največje državne banke.

Med preiskovanimi tudi guverner

Med preiskovanci, ki so osumljeni domnevne zlorabe uradnega položaja, naj bi bili guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan ter Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt sancije, in še več vodilnih iz nadzora in pravne službe Banke Slovenije.

Sprejemali naj bi domnevno nezakonite ukrepe za poslovanje NLB, saj naj bi pri 1,5-milijardni sanaciji uporabili sporno metodologijo vrednotenja premoženja v največji banki. Nobenemu od preiskovanih ni bila odvzeta prostost. 

Draghija bi kazensko preganjali

Društvo MDS bo proučilo možnost kazenskega pregona predsednika ECB. "Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti," so zapisali in dodali, da pričakujejo oster odziv slovenskih organov. 

Dodajajo, da je Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema.

dezurni@zurnal24.si