Kot je zapisal Sušnik, je ocena o protivladni naravnanosti državnega sveta nekorektna in zavajajoča. Sušnik se sklicuje na izjavo predsednika vlade Janeza Janše za TV Slovenija, ko je 15. novembra podal oceno izida referenduma o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je zahteval DS. Kot navaja predsednik državnega sveta, je predsednik vlade kot argument navedel število odložilnih vetov, ki jih je v zadnjih letih sprejel državni svet.

"Vaša ocena torej temelji na predpostavki, da je število izglasovanih vetov izraz politične naravnanosti državnega sveta, čeprav zelo natančno poznate njegovo sestavo, ki ni politična, ampak je po ustavi zastopstvo različnih interesov," je v odprtem pismu predsedniku vlade zapisal Sušnik.

Janša in Sušnik gledata vsaksebi. © BOBO

Sušnik: Odložilni veti prejšnjih vlad niso motili
Ob tem je navedel, da je državni svet doslej izglasoval 79 odložilnih vetov; največ, 34, v prvem mandatu (1992–1997), 22 v drugem mandatu (1997–2002) in v tem mandatu 23. "Domnevna spornost odložilnih vetov, ki jih interpretirate kot obračun z vlado, v prejšnji sestavi ni nikogar motila," navaja Sušnik ter k temu dodaja, da je bil tedaj pri vlaganju vetov med najbolj dejavnimi državnimi svetniki tudi sedanji poslanec SDS Branko Grims in komisija DS za politični sistem, ki jo je vodil. V tem obdobju je po Sušnikovih navedbah zaradi odložilnih vetov pri vnovičnem glasovanju v državnem zboru padlo celo več zakonov kot v trenutnem mandatu.

''Veto je vedno skrajna možnost''
Sušnik zagotavlja, da je bila odločitev za veto vedno posledica "tehtne presoje kakovosti in ustreznosti posameznih zakonov in neodvisna od njegovih predlagateljev ter nikakor posledica očitane politične volje in usmeritve državnih svetnikov". Odločitev za veto je po njegovih besedah vedno izraz skrajne možnosti, ki jo državnemu svetu daje slovenska ustava. Državni svetniki pa se zanj odločijo, "če v zakonodajnem procesu niso upoštevana njihova povsem utemeljena mnenja in priporočila na posamezen zakon".

Predsednik državnega sveta še poudarja, da ima državni svet kot samostojna institucija svojo sestavo in pristojnosti jasno zapisane v ustavi. "Zato je za demokracijo nedopustno in škodljivo iskanje krivcev za vladne neuspehe v aktivnosti ustavne institucije, ki zgolj opravlja svoje delo nadzora in korektiva odločitvam v procesu parlamentarnega odločanja." Dodaja, da si želijo, da bi v prihodnje lahko še bolj nadgradili sodelovanje med državnim svetom in vlado, ki sicer poteka na zadovoljivi ravni, in prispevali k boljši zakonodaji.