Dodatni finančni zahtevki se nanašajo stroške, ki naj bi jih imel Alpine Bau z najemom novega stroja za rezkanje iz Avstralije, z ukrepi za prečiščevanje odpadne vode in zraka, ureditvijo gradbišča in drugimi deli.

Če bi Dars zahtevkom ugodil v celoti, bi to ceno predora, kot poroča Dnevnik, iz pogodbene vrednosti 64,5 milijona evrov dvignilo na skoraj 88 milijonov evrov. To pa je sedem milijonov več od ponudbe, ki jo je na razpisu za gradnjo oddal SCT, in le pet milijonov evrov manj od cene, po kateri je bil predor na istem razpisu pripravljen zgraditi Strabag.

Kot piše časnik, bi lahko Dars v pogajanjih z Avstrijci naletel na najmanj dve težavi: prva je povezana z "akrobacijami", ki jih je med gradnjo predora izvajala nekdanja Darsova uprava z Matejo Duhovnik na čelu (v Alpine Bau se bodo namreč sklicevali na protokol, ki so ga podpisali z Darsom, potem ko je šel CPM v stečaj, in to kljub dejstvu, da je bil avstrijski gradbinec član konzorcija, ki ga je vodil CPM in je bil solidarno odgovoren za nadaljevanje gradnje); druga pa z željo po preložitvi roka za dokončanje predora na junij 2013.

Ker bi lahko tudi v tem primeru Alpine Bau Dars stisnil v kot, se na Obali tudi prihodnjo turistično sezono zagotovo še ne bomo vozili po novi hitri cesti. Pred dokončanjem 5,2 kilometra dolge hitre ceste je še več ovir: stečaj Primorja, ki je upočasnil gradnjo odseka, zelo verjetni revizijski postopki na razpisu za elektro-strojno opremo (ta je bil objavljen 26. junija), zamude pri pripravi nadomestnih objektov za stanovalce dveh hiš, predvidenih za rušenje ...

Pogodbeni rok za dokončanje predora, 4. september, je tako le še mrtva črka na papirju, še piše časnik.