V časniku Dnevnik so bili v zadnjih dneh objavljeni deli prisluhov, posnetih med preiskavo podjetnika Tomaža Lovšeta in njegovega podjetja Diners. Tako so bili objavljeni prisluhi med pogovorom med Lovšetom in odvetnikom Mirom Senico ter Lovšetom in prvim možem Agrokorja Ivico Todorićem, glavna tema pogovorov pa je bila predvsem prodaja Mercatorja.
Odgovorna urednica Dnevnika Suzana Rankov je za STA pojasnila, da so bili pred objavo vsebine prisluhov v dilemi, a so dali prednost javnemu interesu. Ocenili so, da se v izsledkih pojavljajo informacije, ki razkrivajo nove razsežnosti ozadij največjega prevzema v Sloveniji in način delovanja domačih elit, ki vplivajo na življenje vseh državljanov. Prepričani so, da je objava dela vsebin pogovorov, ki se nanaša na prodajo Mercatorja, v javnem interesu, ker gre za prodajo največjega slovenskega podjetja po številu zaposlenih in drugega največjega podjetja po prihodkih, nanj pa je vezana celotna živilsko-predelovalna industrija.
Tožilstvo bo ukrepalo skladno z zakonom
Specializirano tožilstvo opozarja, da zakon uporabo takšnih izsledkov dovoljuje samo za namene dokazovanja v kazenskem postopku. Na tožilstvu so poudarili, da v okviru svojih pristojnosti spremljajo medijske objave. "Če se bo izkazalo, da so podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo tožilstvo ukrepalo skladno z zakonom," so zapisali v izjavi za STA.
Rankova je prepričana, da niso prekršili nobenega zakona, čemur pritrjujejo tudi pravni strokovnjaki, ki so jih prosili za mnenje. "Nas je pa vsekakor presenetilo stališče specializiranega državnega tožilstva, ki omenja nekatera hipotetična kazniva dejanja, saj podobnih stališč tožilstva doslej nismo opazili. Policija je na drugi strani z današnjim sporočilom potrdila, da bi se lahko na podlagi pridobljenih dokazov lahko odločili za nove preiskave, s čimer se dodatno potrjuje javni interes, da se razišče domnevno sporna ozadja prodaje Mercatorja," je še zapisala.
"Vsaka objava lahko škodi"
Generalna policijska uprava poudarja, da je varovanje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov pogoj za uspešen zaključek celotnega postopka. Policija vse izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po prenehanju izvajanja vedno v celoti preda državnemu tožilstvu oz. sodišču za potrebe nadaljnjega predkazenskega oz. kazenskega postopka in tako nima interesa, da bi bili javno objavljeni.
"Vsaka objava namreč lahko škodi obstoječim ali morebitnim novim kriminalističnim preiskavam, zato policija take objave obsoja in poudarja, da je cilj policije zgolj uspešen zaključek celotnega postopka," dodajajo na policiji. Kot so še pojasnili, po predaji dokazov tožilstvu policija ne hrani nobenih posnetkov, sama oddaja izsledkov pa ne pomeni, da so s tem vse preiskave zaključene.
Spomnimo, Nacionalni preiskovalni urad je avgusta preiskoval podjetnika Tomaža Lovšeta in njegovo podjetje Diners.V okviru preiskave zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti so izvedli več hišnih preiskav in izvajali tudi prikrite preiskovalne ukrepe. V tem primeru so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni na podlagi odredbe sodišča in s ciljem pridobitve dokazov, saj jih ni bilo mogoče pridobiti s klasičnimi kriminalističnimi metodami. Ukrepi so bili izvedeni zakonito, le v obsegu izdanih odredb sodišča, ki edino lahko dovoli take ukrepe.