Besedilo objavljamo v celoti:

– 1. in 2. januar, novo leto. Se strinjam s predlogom vlade in 2. januar kot praznik naj se ukine. Da smo leto dni starejši ali da nas  novim letom čaka še hujše leto kot je bilo preteklo, res ni prav noben razlog za dvodnevno praznovanje.

– 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Ta praznik se ukine, ker če smo že začeli s postopnim ukinjanjem slovenske kulture, potem tudi praznika ne potrebujemo. Tisto malo ljudi, ki do slovenske kulture še kaj čuti, pa naj to lepo popraznujejo v zasebnih kulturniških krogih.

– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč. Nedelja je tako dela prost dan in imamo dovolj časa, da se odpočijemo in malo velikonočno popraznujemo. Ponedeljek naj bo lepo delovni dan, da izgubimo nekaj kalorij in tako prispevamo kaj tudi za svoje zdravje. Tisti, ki pa doma na mizo že več nimajo kaj dati, pa bodo tudi zadovoljni, da se na delovnem mestu, če ga seveda še imajo, malozamotijo in tako vsaj za kratek čas pozabijo na svojo nesrečo. Tisti brez zaposlitve in pa največji del upokojencev pa tako nimajo pravnobenega razloga za praznovanje.

– 27. april, dan upora proti okupatorju. Tudi ta praznik se lahko mirno ukine, ker smo z nekdanjimi okupatorji danes veliki prijatelji in srečno združeni v veliki Evropi in je obujanje spomina na njihove nekdanje zločine že malce neokusno. Pa tako so danes dosegli že vse in celo še veliko več kot so takrat pred desetletji želeli doseči z orožjem in se jim ni izšlo.

– 1. in 2. maj, praznik dela. Oba dneva naj ostaneta kot dela prosta dneva, ker je v državi vedno več ljudi, ki imajo res tehtne razloge za praznovanje in praznik dobiva vedno bolj na svojem pomenu. To je v Sloveniji edini praznik, ki iz dneva v dan dobiva več razlogov za njegovo praznovanje. Sam bi mu dodal še vsaj en dela prost dan in predlagam, da vlada o predlogu razmisli. To je tudi čas, ko je na domačih vrtovih največ dela in prosti dnevi bi lahko bili za večino ljudi zelo dobro izkoriščeni, ker nekaj je jesti pač treba. Pa tudi priložnost raznim državnim in lokalnim politikom je potrebno dati, da vsaj enkrat na leto ob kresovanju neposredno nagovorijo svoje državljane in jim obljubijo lepšo bodočnost. Saj obljube pa res nič ne stanejo in z njimi tudi v teh hudih časih ne kaže varčevati.

– 25. junij, dan državnosti. Praznik se lahko ukine, ker od naše državnosti ter suverenosti ni ostalo praktično več nič in torej tako ni več pravega razloga za kakršno koli praznovanje. Tista skromna peščica državljanov, ki ima edina zasluge za obstoj te države, pa lahko počastitev opravi v svojem ožjem krogu in brez neokusnega vmešavanja velike večine.

– 15. avgust, Marijino vnebovzetje. Marija je srečno dopotovala v nebo in razlog za praznovanje ima tako le še sama. Mi pa veselo na delo in ni razloga, da bi na ta dan doma poležavali, kolektivno v goricah postavljali klopotce in se pri tem še opijali ter najedali. Smo v času varčevanja in varčevati moramo vsi. Največji del državljank in državljanov prisilno, zaslužna ter zaradi tega privilegirana manjšina pa naj pokaže vsaj malo solidarnosti z osiromašeno, vedno bolj lačno, golo in boso večino.

– 31. oktober, dan reformacije. Ker so evangeličani bili glede družinskega zakonika na nepravi strani se jim praznik ukine. Tako bodo drugič v podobnih primerih prej temeljito premislili preden se bodo odločili kaj, kje in kako podpirati. In ponovno obujanje duha reformacije med Slovenci bi lahko bilo celo zelo nevarno ter je zaradi tega boljše, da na ta dan delamo, da nam ne bi šle po glavi kakšne neumnosti. Duh Primoža Trubarja bi le kazalo počasi počistiti iz slovenske narodne zavesti. Imamo danes Janeza Janšo in Trubarja res več ne potrebujemo.

– 1. november, dan spomina na mrtve. Predlagam ukinitev tudi tega praznika, ker obujanje spomina na naše drage, ki so nas že morali zapustiti res ni nič veselega in še manj je to kaj za proslavljati. Pa tudi obiskov kakšnih sorodnikov na ta dan si želi vedno manj ljudi, ker jim nimajo s čim postreči.Z zakonom pa naj se določi, da sme vsak grob krasiti le en šopek in na njem goreti največ dve sveči. Smo v obdobju hudega varčevanja živih in k njihovi sreči bodo tudi pokojni morali kaj prispevati, ker oni ne čutijo prav nobenega pomanjkanja.

– 25. december, božič. Ta praznik naj ostane, ker smo se Slovenci vsaj okrog njega nekako poenotili in je za ene verski in za druge družinski praznik. Tudi Božiček in Dedek mraz sta sklenila premirje in nekaj zadnjih let že prav složno sodelujeta. Recesija je združila tudi ta dva nekoč nasprotna dobra moža. Pa še na naše vrle trgovce kaže ob tem misliti, ker tudi oni morajo nekje nekaj zaslužiti in preživeti.

– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Ta praznik lahko mirno ukinemo, ker nimamo več ne samostojnosti in še manj kakšne enotnosti. Raje ta dan delajmo, da bodo vsaj naši delodajalci imeli od tega neko korist. Imam še nekaj razlogov, ki bi govorili v prid ukinitvi tega praznika, ker pa smo sedaj v demokraciji Janeza Janše, jih bom raje obdržal zase. Previdnost je mati modrosti nas uči stari dobri ljudski rek.