Golobič je predlog utemeljil s padcem zaupanja v vlado. Povedal je, da so trije predsedniki strank pomemben del nezaupanja. Z odstopom bi vrnili zaupanje v vlado.
Ta strategija naj ne bi bila posledica hipnega navdiha ministra Golobiča, pač pa naj bi jo v Zaresu pripravljali dlje časa, na kolegiju stranke pa danes zjutraj predstavil Golobič.
"Tehnična vlada ni pravni termin in ni nekaj, kar bi bilo določeno, to je pač vlada, ki se odlikuje brez politične podpore za resnejše projekte, ob nekem začasnem soglasju pa lahko deluje, opravlja tekoče posle in nekatere druge manj sporne zadeve, da lahko sistem deluje, dokler se ne izvedejo nove volitve ali oblikuje nova čvrsta koalicija. Tu ni nobenih pravil, običajno so v tehnični vladi strokovnjaki, vendar to ni nujno. Bistveno je, da tehnična vlada ne uživa zadostne podpore za resnejše projekte," pojasnjuje pravnik Miro Cerar.
Vse to hkrati pomeni, da tehnična vlada ne bi mogla sprejeti na primer pokojninske reforme. "Za to mora biti vlada, ki uživa veliko stopnjo zaupanja in ki je sama zelo homogena, čvrsta, da lahko izpelje tak projekt," dodaja Cerar.
Več primernih kandidatov za premierja
Kdo bi bil potem premier? Izbira je v rokah SD, Zares bo potrdil kakršenkoli njihov predlog, smo izvedeli neuradno.
V Zaresu novo vlado vidijo kot tehnično, za novega premierja je primernih več kandidatov, konkretno pa ne izpostavljajo nikogar.
Golobič je na seji še dodal, da v Zaresu ne želijo dolgih pogajanj. Če predlog ne bo hitro sprejet, bodo od njega odstopili.
Golobičev predlog ne pomeni izstopa iz koalicije, pač pa reševanje reform znotraj koalicije, smo še izvedeli. Predlog pomeni nekakšno rekonstrukcijo vlade v samem vrhu. Če so nekatera imena moteča za izvedbo reforme, je takšen odstop treba opraviti.
Pahor zvest reformni politiki
Sodeč po pisni izjavi, ki je sledila koalicijskemu sestanku, se Pahor nad predlogom odstopa ne navdušuje.
"Kot predsednik vlade se popolnoma zavedam izjemne odgovornosti za vodenje vlade in države v teh zahtevnih časih. Ostajam zvest reformni politiki. Brez nje Slovenija ne more gospodarsko okrevati in ostati socialno povezana. V tem smislu bo velika preizkušnja uspeh pokojninske reforme na referendumu. Prizadeval si bom, da bo vlada po svojih najboljših močeh opravljala vse pomembne naloge, hkrati pa osredotočila svojo pozornost na prepričevanje ljudi o pomenu pokojninske reforme za gospodarsko in socialno stabilnost države. Tako razumem odgovornost predsednika vlade v tem zahtevnem času," je zapisal Pahor.
Kresalova proti metanju puške v koruzo
Tudi iz besed ministrice Katarine Kresal bi se dalo sklepati, da se ne zavzema za odstop. Po kolegiju je dejala, da odgovorna vlada ne vrže puške v koruzo, ker se je "en igralec odločil, da se ne igra več".
Kresalova verjame, da se bodo lahko na novo organizirali in speljali vse potrebno, da pokojninska reforma uspe. Dejala je še, da se o umiku govori že nekaj dni, zato se ji tak predlog ne zdi nič posebno novega, pa tudi ne kaj takega, kar zanjo ne bi bilo sprejemljivo.
Odstopi malo verjetni
"Veliki fantje se igrajo velike igrice," je predlog tehnične vlade komentiral vidni član SD. Pravi, da stranka "nima nobenega drugega kandidata za premierja".
Dodaja še, da je vendarle tudi pri teh stvareh potreben red. V SD ga menda vidijo, najprej referendum o pokojninski reformi, če ta pade, nato zaupnica vladi v parlamentu. Če te ne bi bilo, bi lahko prišlo do oblikovanja manjšinske vlade, predčasne volitve pa so zadnja možnost.
Viri znotraj SD menijo še, da je manj verjetno, da bi prišlo do odstopov: "Vsi preveč izgubijo, največ tisti, ki so najbolj glasni."
Golobičev predlog o odstopu je podprl predsednik državnega zbora in član Zaresa Pavel Gantar. Meni, da je ravno prizadeti ugled vlade tisti faktor, ki vpliva na odločanje pri referendumih.