Dolžina trajanja izbrisa bi se štela od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Število upravičencev že v prvem osnutku ni bilo navedeno, a minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je takrat dejal, da gre za okoli osem tisoč posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.

Najvišja odškodnina 10.000 evrov

Po trenutni, najnovejši shemi, bi lahko torej največja odškodnina znašala dobrih deset tisoč evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Odškodnina pa bi bila lahko višja, če je imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo moral te stroške dokazati.

Krivic: To je samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma

Za nekdanjega ustavnega sodnika Matevž Krivic je najnovejši predlog "še vedno popolnoma neresen". "Do izbrisanih in do Evropskega sodišča za človekove pravice je žaljiv, do državne blagajne in davkoplačevalcev pa skrajno neodgovoren," je menil.

"To je samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma. Razuma in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje," je v prvem odzivu ocenil Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije. Kot je dejal, tako sklepa že na podlagi izjav ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta, saj predloga uradno še niso dobili.

"Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo ne samo sodbo evropskega sodišča - ponavljam: ne takoj, v tej krizi, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi - potem je z njeno vlado na teh njenih izhodiščih vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zavlačevalne manevre," je povedal.

"In bo odločil pač Strasbourg, kar bo Slovenijo neprimerno več stalo," je še dodatno pojasnil. Organizacijam, ki zastopajo interese izbrisanih, bo predlagal, naj vsak nadaljnji pogovor na izhodiščih tega zakona kategorično zavrnejo.

Predlog že na mizah poslanskih skupin

Virant je zadnji osnutek zakona v sredo predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin. Ti so glede predloga po njegovih besedah načeloma usklajeni, a vsebine javnosti še ni želel razkriti. Z njo želi namreč najprej seznaniti izbrisane. Tako jim bo besedilo predloga posredoval danes, prihodnji teden pa načrtuje tudi srečanje z njimi. V petek bodo po njegovih besedah besedilo zakonskega predloga objavili tudi na spletnem portalu e-demokracija.

"Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo"

Minister je v sredo medijem pojasnil le, da gredo spremembe v osnutku v smer, kot so jo predlagali predstavniki izbrisanih, a kljub temu ne verjame, da bo vsebina zakona lahko z njimi v celoti usklajena. "Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo," je dodal in napovedal, da bo vlada predlog zakona obravnavala v juliju, poslanci pa bodo o njem dokončno odločali predvidoma oktobra.

Predlagali devetkrat višji znesek

Predstavniki izbrisanih in nekatere nevladne organizacije so že prvotni osnutek zakonskega predloga označili kot sramoten in predlagali devetkrat višji znesek. Ob tem so tudi zahtevali, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.671 izbrisanim.

Rok že mimo

Rok, do katerega bi morala Slovenija sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane, se je sicer iztekel v sredo. Pred letom dni je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi namreč odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20 tisoč evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vlada je sicer v začetku leta sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji ni ugodilo.

Nadaljevanej politike šovinizma

Dimitar Anakiev iz Zveze izbrisanih Slovenije (ZIS) je dejal, da vlada s takšnimi "neresnimi" predlogi nadaljuje "prakso segregacije" in "politiko šovinizma". "Obstaja resna možnost, da ZIS ne bo več sodeloval z vlado, ki očitno ne spoštuje svojih zakonov in institucij, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice," je dodal.

Tudi Anakiev meni, da je odločitev najbolje prepustiti sodišču v Strasbourgu. "Ker slovenske institucije se obnašajo, kot da se nič ni zgodilo," je navedel.