Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, od katerega letos mineva petindevetdeset let, je predsednica vlade Alenka Bratušek opozorila, da ni dovolj le govoriti o dejanjih naših prednikov, ampak jih moramo tudi posnemati.

"Zato lahko na trud, prizadevanja ter odločitev za priključitev Prekmurja k matici danes ustrezno odgovorimo le z lastnim trudom, da bo Slovenija takšna domovina, kot si jo zaslužimo vsi. Sicer so srečanja v počastitev tega dogodka le slavospev zgodovini, namesto, da bi služila kot vzor in zagon prizadevanjem za boljšo prihodnost vseh nas," je zapisala v poslanici.

Poudarila je, da je kriza premagljiva, a se moramo vsi hkrati prebiti iz nje: "Nobena geografska regija ne sme ob tem zaostajati, za to ni opravičljivega razloga in izgovora. Bogastvo Prekmurja, v različnih narečjih in kulturah, predvsem pa v samem dejstvu vzornega sožitja različnih etničnih in verskih skupnosti, je naše skupno bogastvo."

Združeni po 900 letih

Obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo obeležili z državno proslavi pred gradom v Beltincih. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Zgodovina slovenskega naroda je žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine, je na proslavi dejal Brglez.

17. avgusta se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.