Nedavno so policisti na brniškem letališču prijeli storilca kaznivega dejanja, ki so ga pod drobnogled vzeli zaradi njegovega sopotnika. Tega je sistem na podlagi podatkov, ki jih je slovenski policiji avtomatizirano posredovala letalska družba, izpostavil na podlagi ocenjevalnih meril s področja terorizma, trgovine z ljudmi in ponarjenje dokumentov. Po tem, ko se je prižgala rdeča lučka pri enem, sta bila oba sopotnika deležna dodatne pozornosti.

Omenjen dogodek je le eden primerov, ko so policisti zaznali storilca kaznivega dejanja na podlagi samodejnega preverjanja podatkov potnikov v evidencah in ocenjevalnih merilih. Gre za pristojnost, ki jo je policiji sredi septembra lani dodelil zakon o nalogah in pristojnosti policije. Za zdaj podatke o potnikih, ki priletijo oziroma odletijo v tretje države, policiji sicer posredujeta le Adria Airways in Turkish Airlines.

S 14. septembrom je slovenska policija dobila pooblastila za zbiranje, obdelavo in hranjenje osebnih podatkov na letih, ki bodo leteli ali prileteli iz tretjih držav v Slovenijo. S 13. marcem 2018 pa se bo zbiranje podatkov razširilo na vse letalske potnike.

Policija je s sodelovanjem kljub temu zadovoljna, češ da gre za "kompleksen in zahteven proces", ki zahteva več časa tudi na račun zelo zastarelih informacijskih sistemov letalskih družb, ki jih morajo te še ustrezno nagraditi oziroma posodobiti. Letalske družbe se vključujejo zato postopoma.

A po pojasnilih Vesne Drole, vodje sektorja za odnose z javnostmi policije, tudi ti obe letalski družbi, ki podatke že pošiljata, za zdaj pošiljate le osnovne API podatke, ki obsegajo osebne podatke, ki jih posredujete ob prijavi na let. Po implementaciji PNR.GOV formata, ki že poteka, pa naj bi v začetku prihodnjega meseca začeli prejemati še PNR podatke, ki obsegajo praktično vse podatke, ki jih ima letalska družba o vas. Od tega s kom potujete, podatke o plačilu, prtljagi ...

Ali so letalske družbe dolžne posredovati podatke? Ker Slovenija v svojo zakonodajo do zdaj še ni vnesla morebitnih sankcij, se jim zaenkrat še nič ne zgoditi, če jih ne.

Koliko nepridipravih je policija doslej zaznala?

Ko policija od letalskih družb podatke prejme, jih avtomatizirano preveri skozi policijske evidence, na primer tiralic in pogrešanih oseb, v primeru, da vas sistem zazna, vas bo policija prav gotovo pred letom zaustavila in pregledala. Podatki, ki so nam ji posredovali s policije, kažejo, da na prihodnih letih sistem izpostavi 3,7 odstotka potnikov, na odhodnih letih pa 3,6 odstotka.

Od novembra do konec januarja je sistem policijo po preverjanju v policijskih evidencah posebej tako opozoril na 2.757 potnikov od 74.690, katerih podatke je sistem preveril. Ko so vse omenjene potnike še dodatno preverili, so policisti prišli do zaključka, da je sistem zaznal 49 pravih tiraličnih zadetkov, kjer so policisti ukrepali. Pri 722 zadetkih ni bilo izvedenih ukrepov, a so policisti zaključili, da gre za "operativno zanimive osebe s področja hujših oblik kriminalitete". 

Kar v 850 primerov pa je bilo lažnih tiraličnih zadetkov, polovica teh naj bi bila povezanih z iskanimi potovalnimi dokumenti, saj se je v sistemu preverjala le številka dokumenta in ne tudi država izdajateljica. Z nadgradnjo sistema je policija težavo deloma odpravila, "da je takšnih lažnih zadetkov bistveno manj".

Pri dodatnem preverjanju po ocenjevalnih merilih je sistem opozoril na 0,7 odstotka potnikov oziroma 339, za katere obstaja visoka verjetnost, da so povezani s kriminalnimi dejanji. Pri tem so zaznali tri prave zadetke, 252 je bilo lažnih.

Podatki se bodo kmalu skladiščili pet let

Osebne podatke oseb, na katere opozori sistem, policija preveri, prav vse pridobljene informacije pa v skladu s sprejeto zakonodajo shrani za morebitno uporabo še za naslednji dve leti in pol. Po sprejetju evropske direktive, ki vse države članice Evropske unije, zavezuje k zbiranju in izmenjavi nekaterih podatkov, se bo rok hrambe podaljšal na pet let.

Predvidene so tudi kazni za letalske prevoznike ob neupoštevanju predpisov.

Slovenija bi morala evropske predpise uzakoniti do 25. maja 2018, a bo rok prav gotovo zamudila. Kljub zagotovilom policije in infrastrukturnega ministrstva, da so zakonodajne rešitve že pripravljene, bo vladi Mira Cerarja za sprejem zakonodaje pred poletnimi volitvami skorajda gotovo zmanjkalo časa.

Poleg tega Vesna Drole izpostavlja, da je pred implementacijo evropske direktive treba počakati, da ustavno sodišče presodi o obstoječem stanju.

Gre za kršenje človekovih pravic? Ustavno sodišče bi lahko še prižgalo rdečo luč