Marsikje po Sloveniji uporabniki še vedno nimajo na voljo optičnega omrežja. Razlogi, zakaj je temu tako, so različni. Rešitev za tiste, ki živijo v krajih, do katerih optični kabel še ni prišel, bi lahko ponujala tehnologija 5G. "Sprva so nam rekli, da pri nas to ni možno," pove eden od uporabnikov 5G tehnologije. "Kasneje so nas klicali, da je prišlo do spremembe in da bi poskusili, če bi šlo. Na koncu se je izkazalo, da stvar deluje. Najboljše pri vsem skupaj je, da ni bilo treba ničesar vrtati in kopati. Dobili smo modem, zadevo priklopi in to je bilo to."

A1 Slovenija s 5G omrežjem pokriva 81 % prebivalstva. Do konca leta 2025 so si zadali cilja, da bi 5G omrežje zagotavljali 98 % prebivalstva. "A1 Slovenija je edini operater v državi, ki uporabnikom omogoča dostop do hitrega interneta in TV vsebin prek 5G omrežja. Gre za A1 Ultra pakete. Ultra tehnologijo smo predstavili septembra 2022, od takrat pa se število uporabnikov Ultre povečuje. Samo v letu 2023 se je število tistih, ki v svojih domovih uporabljajo tovrstno tehnologijo, povečalo za skoraj 50 %," povedo.   

"Uporabo interneta in TV vsebin prek 5G omrežja svetujemo tistim, ki na svojem območju nimajo možnosti uporabe fiksnih storitev ali v primeru, ko gre za območje 'zastarele tehnologije' – xDSL, COAX, TV prek satelita. Storitev je primerna tudi za tiste, ki želijo hiter priklop, saj lahko uporabnik storitev priklopi kar sam brez vrtanja in zapletenih tehničnih posegov," o tem, za koga je storitev primerna, povedo pri A1. 

Foto: Profimedia 5G, telefon, omrežje
Telekom Slovenije je poleti 2020 kot prvi v Sloveniji uvedel omrežje 5G in v nekaj mesecih pokril z omenjenim omrežjem 33 % prebivalstva. Trenutno se približujejo dvema tretjinama prebivalstva in s 5G pokrivajo več kot 60 % prebivalstva. Do konca leta 2025 bodo s 5G dosegli 99 % pokritost prebivalstva. 

Kjer je tehnično možno, komercialno zaželeno in smiselno, kot nov dodaten zmogljiv sloj nad 4G postopoma dodajajo 5G. "Na ta način je povsod, kjer je na voljo 5G, zagotovo na voljo tudi 4G pokritost, 5G terminali pa hkrati uporabljajo 4G in 5G. Okoli 25 % terminalov že podpira 5G kot dodatek 4G. Zgolj v letu 2023 se je obseg podatkovnega prometa v 5G sloju našega omrežja povečal za 400 %. Pri razvoju 5G omrežja je torej ključna konsistentna kombinirana uporabniška izkušnja in pokritost v kombinaciji 4G/5G – v tem Telekom Slovenije ostaja vodilen," poudarjajo.

"Svojim uporabnikom, kjer za to ni druge možnosti, fiksne storitve (internet, televizijo in fiksno telefonijo), ki jih ponujamo v paketih NEO, zagotavljamo takoj, in sicer prek zmogljivega mobilnega omrežja 4G in 5G. Tovrstna rešitev zagotavljanja fiksnih storitev prek mobilnih tehnologij je lahko začasna na lokacijah, kjer je optično omrežje v izgradnji (za čas, ki je potreben za priklop priključka), ali pa trajna na lokacijah, kjer optičnega omrežja ni, je pa dobra pokritost s signalom 4G oz. 5G. Rešitev je v lanskem letu med našimi uporabniki doživela velik porast, imamo izjemno dobre odzive in visoko zadovoljstvo uporabnikov," pravijo.

V Telekomu Slovenije upravljajo največje mobilno in optično omrežje v državi. Priklop na optično omrežje omogočamo že več kot 460.000 slovenskim gospodinjstvom; "zgolj v letu 2023 smo priklop na optično omrežje omogočili dodatnim 17.000 gospodinjstvom, z mobilno tehnologijo 5G pa smo pokrili dodatnih 420.000 prebivalcev".

"Telemachovo mobilno omrežje pokriva 99,75 odstotkov prebivalstva Slovenije, pokritost z omrežjem 5G pa ta čas dosega približno 40 odstotkov. Leta 2020 smo kot prvi prikazali testno delovanje omrežja 5G, ga nato leto dni kasneje s pravimi gigabitnimi hitrostmi ponudili tudi za komercialno rabo, kmalu zatem pa je sledilo še priznanje za najhitrejše omrežje 5G v Sloveniji," pravijo pri Telemachu. Skladno s strategijo in investicijskim planom načrtujejo širitev s tehnologijo 5G.

Prav zato nenehno nadgrajujejo obstoječo infrastrukturo s tehnologijo pete generacije. "Prinaša predvsem torej višje hitrosti prenosa podatkov in minimalne zakasnitve ter je energetsko bolj učinkovito. Omogoča razvoj pametne industrije, saj pomeni izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitejšo rabo obnovljivih virov energije. Verjamemo, da se bo v prihodnje potreba po omrežju 5G povečevala, saj predstavlja prednost za javno infrastrukturo in industrijo in temu sledi tudi naša strategija širjenja omrežja v naslednjih letih," poudarjajo pri Telemachu.

Foto: Unsplash Televizija, tv, program

Kaj vpliva na hitrost?

Na hitrost omrežja 5G lahko vpliva več dejavnikov. Pri A1 izpostavljajo nivo omrežja, oddaljenost od bazne postaje, zasedenost omrežja, gradbene lastnosti objektov in vremenske razmere. Pri Telemachu dodajajo še jakost in kakovost signala ter obremenjenost bazne postaje. Pri Telekomu Slovenije med dejavniki, ki vplivajo na prenosne hitrosti, omenjajo tudi tehnologije anten in uporabljene gradbene materiale.

"V svetovnem merilu trenutno hitrosti 5G povprečno dosegajo okoli 200 Mbit/s in so okoli 5-krat višje od hitrosti 4G. Naš cilj ni nesorazmerno omrežje, ki ima na par točkah zelo visoke hitrosti, temveč je naš cilj omrežje, ki ima na večini točk hitrosti, ki so primerne za vrhunsko uporabniško izkušnjo. Pri tem je seveda 5G bolj učinkovit kot 4G. Pomemben pa je tudi trajnostni vidik; v zadnjih 10 letih se je količina mobilnega podatkovnega prometa povečala za faktor 50, toda poraba električne energije se je povečala le za okoli 10 %, kar priča o tem, kako učinkovito omrežje 2G/4G/5G načrtujemo in upravljamo," pojasnjuje Telekom Slovenije.

V omrežju 5G dosegamo veliko višje hitrosti prenosa, te lahko presegajo 1 Gbps.

Foto: Profimedia 5G, telefon, omrežje

Zasebna mobilna omrežja

5G kot edina mobilna tehnologija doslej omogoča uvajanje zasebnih mobilnih omrežij, ki bodo gospodarstvu zagotovila nadaljnjo digitalizacijo. Zasebna mobilna omrežja podjetjem v različnih vertikalah omogočajo prilagajanje komunikacijske infrastrukture glede na zahteve njihovih procesov in poslovnih modelov. Omogočajo tudi visoko stopnjo razpoložljivosti povezav tudi ob hkratnem velikem številu povezanih naprav ter komunikacijo z visokimi hitrostmi prenosa podatkov in nizkimi zakasnitvami, kar je ključno za aplikacije v realnem času, kot so robotika, logistika ali avtonomna vozila. Hkrati zagotavljajo visoko raven varnosti, kar je ključno pri obdelavi in uporabi občutljivih podatkov ter zagotavljanje informacijske varnosti.

"V Telekomu Slovenije smo prvo demonstracijsko okolje zasebnega mobilnega 5G-omrežja (INO.LAB) v Sloveniji vzpostavili konec novembra; demonstracijsko okolje je namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom, ki želijo preizkusiti prednosti tovrstnih omrežij in se vključiti v odprt proces inovacij," o novosti povedo v Telekomu Slovenije.

Foto: Profimedia omrežje 5G

Do konca 2030 povsod 5G

Slovenija si je na področju gigabitne infrastrukture za obdobje do leta 2030 zadala več ciljev. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo izpostavljajo pet strateških ciljev:
-    gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja, do konca leta 2025; 
-    neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti do konca leta 2025; 
-    dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, in sicer za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do konca leta 2025; 
-    gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja na podeželju in v mestih do konca leta 2030; 
-    pokritost vseh naseljenih območij z omrežjem 5G do konca leta 2030.

Na ministrstvu napovedujejo, da bodo v skladu s temi strateškimi cilji predvidoma v roku enega leta objavili dva javna razpisa za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij. "V okviru Načrta za okrevanje in odpornost bo objavljen Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO 6 v višini 30 milijonov evrov, ki je namenjen zagotavljanju širokopasovnega omrežja težko dostopnim gospodinjstvom in bo predvidoma objavljen v prvem kvartalu 2024. Pokrival bo regije, glede na dejansko stanje ugotovljenih belih lis," so dejali. "Po končanem postopku izbire JR GOŠO 6 bo izvedeno novo testiranje tržnega interesa, v katerega bodo vključena gospodinjstva, ki bodo tedaj brez ustreznih širokopasovnih priključkov. Na podlagi tega bo pripravljen nov seznam belih lis, ki bo vključen v JR GOŠO 7, za katerega so sredstva v višini 22,6 mio EUR zagotovljena v okviru nove finančne perspektive 2021 – 2027. JR GOŠO 7 bo predvidoma objavljen v prvem kvartalu 2025 in bo vključeval vse bele lise na celotnem območju Slovenije," napovedujejo. 

V Sloveniji je približno 87.000 gospodinjstev brez dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s k uporabniku, je razvidno iz podatkov zadnjega postopka testiranja tržnega interesa. 

Po državi so v teku razni projekti gradnje širokopasovnih omrežij z zasebnimi sredstvi, ki bodo pokrili več tisoč gospodinjstev. Omenjena javna razpisa sta namenjena tistim območjem, na katerih so za operaterje in zainteresirane investitorje poslovni modeli gradnje širokopasovnih omrežij ekonomsko nevzdržni, dodatno pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.  

Načrti do leta 2030 predvidevajo še druge ukrepe, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih strateških ciljev. Posebni ukrepi so bili pripravljeni tudi za območja, ki so jih avgusta prizadele katastrofalne poplave. 

Foto: Profimedia 5G, telefon, omrežje

Dodatne aktivnosti tudi na področju 5G

Zanimalo nas je, ali obstaja možnost, da bi na območjih, kjer se zaradi težav s pridobivanjem dovoljenj ipd. izgradnja širokopasovnih povezav izmika, poskusili z uporabo tehnologije 5G. Na ministrstvu pravijo, da načrtujejo dodatne aktivnosti tudi pri razvoju 5G omrežij, ki bodo lahko gospodinjstvom na težko dostopnih in redko poseljenih območjih omogočila dostop do storitev preko visokozmogljivih brezžičnih omrežij. V ta namen bodo pripravili dva javna razpisa za gradnjo odprtih baznih postaj za pokrivanje območij s 5G omrežji tam, kjer jih taka omrežja še ne pokrivajo in za njihovo gradnjo ni tržnega interesa operaterja elektronskih komunikacij. V prvi polovici leta načrtujejo javni razpis za gradnjo odprtih 5G baznih postaj na poplavljenih območjih v višini 4,2 milijona evrov. Po koncu postopka tega razpisa pa načrtujejo še razpis za gradnjo odprtih 5G baznih postaj na celotnem ozemlju Slovenije v okvirni višini 4 milijone evrov. 

"Poleg tega bodo morali mobilni operaterji, ki so pridobili frekvence v pasu 700 MHz, v okviru odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih tako, da bodo z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje do konca leta 2025 zagotovili pokrivanje 99 % prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb, 99 % avtocest (AC) in hitrih cest (HC), vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda, vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov," so pojasnili na ministrstvu. 

dezurni@styria-media.si