Mariborčan Sanjin Jašar je zaradi fotografije, ki jo je posnel na javnem mestu, dobil vabilo na policijsko zaslišanje v vlogi osumljenca kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, kjer naj bi posredoval več informacij o objavi fotografij oškodovanca na Facebooku. "Gre za sliko policista, ki se vozi v službo s kolesom po nasprotni strani kolesarske steze," nam je pojasnil Jašar, ki ga je pri vsem najbolj zmotilo, da gre za policista, zaradi česar se mu zdi prekršek toliko bolj sporen. Javnost je na dogodek opozoril z javno objavo fotografije na družbenem omrežju.

Na mariborski policijski postaji so zaradi poteka kazenskega postopka s podatki skopi, a so nam pojasnili, da je oškodovanec, policist, v skladu s kazenskim zakonikom sam podal prijavo. "Policija na lastno pobudo oziroma po uradni dolžnosti ne more pričeti pregona, tudi če je oškodovanec policist oziroma druga uradna oseba," je navedel predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl.

Če je policist v službi, so pravila drugačna kot, če je na poti v službo

Na policiji kot tudi pri informacijskem pooblaščencu sicer poudarjajo, da je fotografiranje in snemanje policistov dovoljeno, če se pri tem ne ovira oziroma ne ogroža policijskega postopka. Pričakovanje zasebnosti policistov in redarjev kot pooblaščenih oseb je namreč bistveno manjše. A to ne velja v vseh primerih in vedno!

"Policisti pa imajo v prostem času enako pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic kot ostali, kar pomeni, da bi bili lahko izpolnjeni znaki navedenega kaznivega dejanja, če bi storilec neupravičeno občutno posegel v osebno življenje," je izpostavil vodja sektorja za odnose z javnostmi policije Vesna Drole, pri čemer je predstavnica policije izpostavila, da konkretnega primera ne poznajo.

Kdaj lahko fotografiramo ljudi na ulici?

A tudi če v primeru Sanjina Jašarja, ki je hotel opozoriti na prekršek, upoštevamo, da policist ni bil v vlogi pooblaščenih oseb, primer še ni odločen vnaprej. Fotografiranje vseh posameznikov na javnem prostoru je po pojasnilih Mojce Prelesnik, informacijske pooblaščenke, v luči varstva osebnih podatkov praviloma dopustna, a o morebitnih posegih v zasebnost posameznika odloča sodišče.

"Vsekakor pa je vsak primer primer zase - to pomeni, da sodišče vsakokrat presoja od primera do primera, odvisno od povsem konkretnih okoliščin - vedno sta namreč na tehtnici dve ustavni pravici: pravica do zasebnosti in pravica do svobode izražanja, od konkretnih okoliščin pa je odvisno, v katero smer se nagne tehtnica," je navedla informacijska pooblaščenka.

barbara.erzen@zurnal24.si