Čedalje več ljudi se spogleduje z idejo o investiranju v kriptovalute. Ob tem se porajajo številna vprašanja, na katera potencialni bodoči uporabniki želijo najti vprašanja. V ta namen je Banka Slovenije pripravila odgovore na nekatera najbolj pogosta vprašanja, povezana s kriptovalutami oziroma virtualnimi valutami. 

Skladno s stališčem Evropske unije in Evropske centralne banke virtualne valute niso valute. Ne gre za zakonito plačilno sredstvo, ampak za obliko nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda centralna banka ali drug državni organ (in zato zanj ne jamči) in ki ni nujno vezan na običajno oziroma zakonito (fiat) valuto. Fizične in pravne osebe virtualne valute sprejemajo kot menjalno sredstvo, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. 

Foto: Profimedia Bitcoin kriptovalute denar Katera so tveganja za potrošnike?

Evropski bančni organ (EBA) posebej opozarja na štiri tveganja za potrošnike, ki razmišljajo o nakupu virtualne valute. Poudarili so tveganje, da potrošnik lahko denar izgubi na menjalni platformi, da potrošniku denar ukradejo iz digitalne denarnice, da v primeru uporabe virtualnih valut kot plačilnega sredstva potrošnik ni zaščiten kot v primeru prenosa s plačilnega (transakcijskega računa) in na tveganje, povezano z nihanjem vrednosti virtualne valute. Odbor za finančno stabilnost (OFS) svetuje potrošnikom, da se vlagajo sredstva le v obsegu, ki zanje ne predstavlja prevelike izpostavljenosti. 

Treba je imeti dovolj informacij

Nujno je, da ima posameznik, ki se odloči za investicijo v virtualne valute dovolj informacij. "Predlagamo, da zahteva jasne odgovore od osebe, pri kateri kupuje virtualne valute, oziroma naj ponovno razmisli o smiselnosti tovrstnega nakupa," svetuje Banka Slovenije. 

Katere odgovore je po njihovem mnenju treba pridobiti? Posameznik naj bi pridobil informacije o osebi, pri kateri bi kupil virtualne valute. Seznanjen mora biti s tem, kako se izdaja posamezna valuta, kakšna so nadomestila za pridobitev virtualne valute in za prenos oziroma njihovo prodajo. Prav tako je treba preveriti, kakšna je zakonodaja v državi, v kateri je oseba, s katero se sklepa pogodba. Ne nazadnje pa je treba preveriti tudi, kako virtualne valute obravnava finančna uprava pri nas. 

Agencija za trg vrednostnih papirjev je pripravila posvetovalni dokument v zvezi z urejanjem področja uporabe tehnologije podatkovnih blokov (ICO). Predstavnike zainteresirane javnosti so pozvali, da svoje odgovore posredujejo do 15. marca 2018. 

Pomembno je, da je posameznik seznanjen z načinom, kako bo pridobljene virtualne valute zamenjal v fiat valuto ter kako hitro se tak postopek lahko izvede. Seznanjen mora biti tudi z načinom hranjena pridobljenih valut, s tem, kako varen je ta način in s čim se jamči za varnost hrambe. Banka Slovenije poudarja, da mora posameznik vedeti, kakšna pravna sredstva ima na voljo v primeru, da bo žrtev goljufije ali prevare, in ali mu bo kdo v takem primeru povrnil sredstva. 

Kaj pa plačevanje z virtualnimi valutami?

Zakon o uvedbi evra (ZUE) kot zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji določa bankovce in kovance, ki se glasijo na evre (te so prodajna mesta dolžna sprejemati), nadzor nad izvajanjem te določbe ZUE pa opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Citirana določba ZUE pa prodajnih mest oziroma trgovcev ne omejuje pri odločitvi, da za plačilo sprejemajo tudi druga plačilna sredstva, ki so bodisi regulirana (npr. plačilni instrumenti, elektronski denar, tuje valute) bodisi neregulirana (naturalna menjava, nove vrste plačilnih sredstev, kot so npr. virtualne valute ...). Sprejemanje virtualnih valut kot plačilnega sredstva torej v Sloveniji (in Evropski uniji) ni nelegalno. Ob tem pa imetnikom virtualnih valut, ki te želijo uporabiti za plačevanje, priporočamo, da predhodno preverijo (morebitna) nadomestila oziroma provizije, ki bi jih morali plačali v ta namen.