"Leta nazaj pred darovanjem krvi nisi izpolnjeval nikakršne ankete. Izmerili so pritisk, odvzeli vzorec iz prsta, 'pravilno' si odgovoril na vprašanja – nič alkohola, nič tablet – in si dal kri," se postopka ob darovanju krvi pred 26 leti spominja krvodajalka Dragica. "Osebje na odvzemu je bilo takrat bolj neodzivno. Toliko so poskrbeli, da nisi ’skup zlezel’ ali pa da so te nazaj na noge postavili. K zdravniku se je šel pokazati le redko kdo. Vse skupaj je bilo bolj po domače, krvodajalcev pa je bilo veliko več. Že ob 6. zjutraj je bila dolga vrsta in čakalo se je po več ur."

Od takrat je kri darovala 47-krat in kot pravi, so se stvari spremenile na bolje. "Osebje te na odvzemu spremlja, sproti ti povedo, kaj delajo. Že samo mesto odvzema se razkužuje drugače. Zdaj te kar nekaj časa mažejo, ne samo dvakrat z vatko. Povedo ti veliko več stvari, na primer, da se plazmo lahko daruje vsakih 14 dni in da je odvzem drugačen. Pa tudi to, da ima kri rok trajanja in se zato včasih določeno krvno skupino zavrne, ker je krvi še dovolj na zalogi," je pojasnila.

 In kako poteka odvzem krvi? "Vpišeš se z osebnim dokumentom in skupaj preverita podatke iz kartona. Izpolniš obsežno anketo o trenutnem počutju, boleznih, morebitnih zdravilih, potovanjih v tujino, spolnih navadah, dednih in drugih boleznih, operacijah, transfuzijah, splavih in nosečnostih. Tiste, ki večkrat dajemo kri, nas ne tehtajo, ne vem pa, kako je s tistimi, ki to počnejo prvič. Sledijo meritev tlaka in utripa ter odvzem krvi iz prsta. Po presoji sledi še pregled pri zdravniku. Zanima jih tudi zadnji odvzem krvi in ali si bil kdaj zavrnjen ter kaj je bil razlog za to. Pozanimajo se tudi, če si kaj jedel in pil, kar je priporočeno. Veliko podrobneje preverijo vse podatke kot pred petimi leti, da o letih pred tem ne govorim," opiše potek odvzema danes.

Klica, s katerim bi jo izredno pozvali na darovanje krvi, še ni prejela, spremlja pa pozive v medijih. "Bil je poziv za darovanje krvi skupin 0 rh -, a se nanj nisem mogla odzvati, ker sem kri darovala malo pred tem. Če bi šlo samo za krvno plazmo, bi lahko. Poznam pa gospo, ki so jo že večkrat klicali," pove.

Odvzeme imajo organizirane dvakrat letno, tako da ne pride do prezgodnjega odvzema. "Če gre kdo drugam darovati kri, mora imeti to v mislih, o čemer nas obvestijo," doda.

Po odvzemu krvodajalcem ponudijo topel, sveže kuhan obrok. "Najpogosteje je to golaž in testenine. Na razpolago imamo tudi zelenjavo, sadje, topel napitek, sok in vodo. Tisti, ki oddamo zelo zgodaj, lahko dobimo tudi zajtrk." 

Poziv v medijih je skrajni ukrep

Potrebe po krvi se neprestano spreminjajo. Če je še sredi tega tedna bila zaloga krvne skupine B +, na spodnji meji, se je do konca tedna stanje malce popravilo. Kakšno je aktualno stanje, lahko preverite na strani Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM). "Stanje je ažurno. Trenutno imamo znižane zaloge krvi predvsem B + in A +, vendar se to nenehno spreminja, zato je treba stalno spremljati in ukrepati," nam je povedala strokovna direktorica ZTM Polonca Mali. "Zaloge krvi namreč niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe. Ta je nepredvidljiva tako po potrebnih količinah komponent krvi, kakor po krvnih skupinah."

Kadar je to potrebno, se tako na redne kot dodatne krvodajalske akcije vabi z dodatnim klicanjem in vabljenjem krvodajalcev po manjkajočih krvnih skupinah. "Kot skrajni ukrep pa uporabljamo poziv krvodajalcem v medijih," pojasnjuje Malijeva, ki dodaja, da vedno več krvodajalcev uporablja grafični prikaz stanja zalog krvi in se na njegovi podlagi odloča o prihodu na odvzem.

Krvodajalske akcije potekajo po predvidenem planu. "Krvodajalci kljub dopustniškemu času ne pozabijo na darovanje krvi. Zato se jim zahvaljujemo," poudarja Malijeva.

Nekaj več kot 370 tisoč aktivnih krvodajalcev

V evidenco krvodajalcev na Rdečem križu Slovenije (RKS) je vpisanih 370.826 aktivnih krvodajalcev, vseh, ki so v bazi, pa je več kot 430.000, o številu krvodajalcev pove Boštjan Novak z Rdečega križa. Lani so na več kot 1.150 krvodajalskih akcijah zabeležili 100.888 ljudi, ki do prišli prostovoljno na darovanje krvi. "V praksi to pomeni, da smo imeli 61.265 posameznikov, ki so darovali kri, saj so nekateri prišli dvakrat ali večkrat)," pojasnjuje Novak. 

"Trend zmanjšanja potreb po krvi, ki ga v zadnjih nekaj letih opažamo v Sloveniji, se je nadaljeval tudi v letu 2015. Manjše potrebe po eritrocitih je opaziti zaradi vse večje racionalne uporabe krvi kot tudi novih terapevtskih kirurških pristopov. Transfuzijska služba navaja, da se potrebe trombocitih rahlo povečujejo (približno od 2 do 3 % letno). K manjši potrebi po krvi (lani) je nedvomno prispevala tudi finančna racionalizacija v zdravstvu, saj zaradi slabe finančne situacije ni bilo odobrenih dodatnih operativnih programov," o situaciji pove Novak. 

Kako veste, ali lahko darujete

Vsi, ki bi radi darovali kri, pa ne veste, ali izpolnjujete pogoje, lahko to preverite s pomočjo aplikacije Daruj kri, ki jo je videlo že prek 97.000 ljudi. Na podlagi odgovorov na zastavljena vprašanja, boste izvedeli, če ste primerni za krvodajalca. Tudi če vam aplikacija sporoči, da ste neprimeren darovalec, imate možnost odgovoriti na vsa vprašanja. Samo v prvih osmih dneh junija je 497 ljudi do konca izpolnilo vprašalnik. 

Eden prvih kriterijev o primernosti darovalca je volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase. Ta mora znašati več kot 3500 mililitrov. Zanimalo nas je, ali naj nekdo, ki ima orientacijski volumen krvi 3470 mililitrov in ga aplikacija zaradi tega opozori, da ni primeren darovalec, opusti misel na darovanje krvi. "Glede na mejno vrednost volumna bi o tem, skupaj z ostalimi merili za izbor krvodajalca, dokončno presodil zdravnik," je povedala Malijeva.

Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.