26. avgusta leta 1778 je četverica iz Bohinja kot prva osvojila vrh Triglava in temu dejanju je posvečen praznik Občine Bohinj. Tokratni slavnostni govornik na petkovi proslavi bo predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Triglav spodbudil osvajanje novih vrhov
"Planinstvo v Sloveniji ima izjemno bogato zgodovino, v klasično dobo alpinizma, ki jo označuje osvajanje najpomembnejših gorskih vrhov Evrope, pa je vstopilo z osvojitvijo Triglava," so ob tem dogodku zapisali na spletni strani Bohinj.si.

Prvi so na Triglav stopili kmet in rudar iz Koprivnika Luka Korošec, rudar iz Jereke Matevž Kos, lovec s Savice Štefan Rožič in ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willomitzer, ki so se na vrh podali v želji po raziskovanju.

Potem, ko je Jože Škantar- Šest zgradil kočo na Prodih, je uredil tudi prvo pot na Triglav. Zavarovanje je dobila leta 1895, ko je dal župnik Jakob Aljaž zgraditi Aljažev stolp.

Zasluge za prve korake gredo Žigi Zoisu
Prve poti po gorah so imele gospodarski namen (rudarstvo, kmetijstvo, lov) in so služile samo domačinom. Šele prosvetljenstvo z baronom Žigo Zoisom je pomenilo začetek planinske dejavnosti. Zois je namreč kril stroške za urejanje prvih poti nad Velim poljem in Dolino Triglavskih jezer. Zoisov krožek, predhodnik planinskih društev, pa je poskrbel za zaznamovanje teh poti oziroma za prve markacije.