Skupni prihodki so bili v prvem četrtletju medletno višji za štiri odstotke. Rast je bila po navedbah fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica višjih prihodkov od dohodnine, medtem ko so bili prihodki od EU sredstev medletno občutno nižji.

Skupni odhodki so bili medletno višji za 5,3 odstotka. Njihova rast je brez upoštevanja interventnih ukrepov znašala 8,4 odstotka in se je več kot podvojila. Najhitreje so rasli stroški dela zaradi predčasnega izplačila regresa, transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter investicijska poraba. Medletno so vidneje upadli odhodki za subvencije ter plačila v proračun EU.

Še vedno plačujemo boj proti koroni in draginji

V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih treh mesecih za protikoronske in protidraginjske ukrepe skupaj izplačanih 37 milijonov evrov. Odhodki za ta namena naj bi se po proračunskih načrtih letos občutno znižali in skupaj znašali 130 milijonov evrov, medtem ko so lani znašali 925 milijonov evrov.

Za sanacijo posledic po poplavah je bilo letos po navedbah fiskalnega sveta izplačanih skupaj 75 milijonov evrov, od avgusta lani pa 643 milijonov evrov. Po sprejetem državnem proračunu naj bi odhodki za sanacijo po poplavah letos znašali 1,115 milijarde evrov.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2022. Dejanski primanjkljaj je bil tako skladno s pričakovanji fiskalnega sveta ob ocenjevanju proračunskih dokumentov jeseni lani precej nižji od vladnih projekcij v osnutku proračunskega načrta, in sicer za 1,9 odstotne točke BDP.

"To je bila v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti," so spomnili. Drugi glavni razlog za nižji primanjkljaj od predvidenega pa so nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, kot pa so bila predvidevanja v jesenskih proračunskih dokumentih, so dodali.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP, kar je 3,3 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2022. "Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije," so zapisali. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg sicer precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.

dezurni@styria-media.si