"Upravitelj je ves čas trdil, da nižje cene za elektriko na trgu ni mogoče dobiti. Ko smo jih vendarle prepričali, da so nam pokazali pogodbo, in smo videli kakšna je cena, sem kot član nadzornega odbora zavrtel dva telefona in takoj dobil ponudbo z nižjo ceno," poudarja Orel, lastnik stanovanja v domžalskem stanovanjsko poslovnem kompleksu SPB-1. 

Foto: Boštjan Tacol Števec za elektriko Iko Mayr, predsednik združenja etažnih lastnikov Slovenije pojasnjuje, da imajo upravniki običajno dvorne dobavitelje in nočejo, da bi si jih etažni lastniki izbirali sami. "Zadaj so seveda pogodbe o medsebojnem sodelovanju, kjer so določene provizije od posameznega posla," dodaja.

Povprečna večstanovanjska hiša s 50 stanovanji za elektriko v skupnih prostorih čez palec letno porabi okoli tri tisočake. Stanovalci bi z deset odstotkov nižjo ponudbo (in na trgu je danes kup ponudnikov, ki se borijo za nove odjemalce) vsako leto privarčevali 300 evrov.

Upravniku ni treba upoštevati in izvršiti sprejetih sklepov etažnih lastnikov

A tudi če se stanovalci odločijo zamenjati dobavitelja, upravnik njihovega sklepa ni dolžan upoštevati oziroma izvršiti.

Foto: Saša Despot Slovenija 22.08.2013 zasteklen balkon, stanovanja, zasteklitev, blok, zgradba, s

"Nobenega zakona ni, ki bi upravnika zavezoval k uresničevanju sprejetih sklepov etažnih lastnikov. Prav tako za takšno ravnanje ni predvidena nikakršna kazen," je ogorčena Kristina Kulonja iz Zelsa. 

Orlu in njegovim sostanovalcem je nazadnje dobavitelja vendarle uspelo zamenjati: "Zanimivo, naslednje leto je upravnik tudi sosednjim stanovanjskim blokom predlagal dobavitelja, ki smo ga izbrali mi. Še pred enim letom pa so vztrajali, da nižjih cen ni mogoče dobiti."

Velika težava tudi neaktivnost etažnih lastnikov

Podobne težave so imeli v domžalski soseski SPB-1, ko so želeli zamenjati dobavitelja kurilnega olja. "Kot član nadzornega odbora sem zaprosil Petrol, ki nam je dobavljal gorivo, naj pogodbo sklenejo neposredno z etažnimi lastniki. Petrol tega ni želel, češ da nimamo davčne številke in nam zato ne morejo dati ponudbe. Nato sem poklical na OMV in so nam takoj poslali ponudbo z nižjo ceno," pravi Orel.

A dobavitelja kurilnega olja jim ni uspelo zamenjati. V velikih poslovno stanovanjskih kompleksih je namreč odločanje še bolj zapleteno, kot v posameznem bloku. Za menjavo bi v tem primeru morala glasovati več kot polovica predstavnikov vseh blokov.

"Pri nas je več blokov, ki imajo skupno kotlovnico. Zakon ne govori o skupnosti, mi pa se za te skupne zadeve obnašamo kot skupnost," poudarja Orel.  

Velika težava je po njegovem mnenju tudi precejšnja neaktivnost lastnikov stanovanj. Z vsemi stanovalci namreč ni mogoče komunicirati, tisti, ki se na konkretno problematiko ne spoznajo, težje glasujejo oziroma ne želijo glasovati.

"Nekateri predstavniki blokov to izkoriščajo in se obnašajo kot mali bogovi," pravi Orel in pove še en primer: "V soseski imamo denimo fizično varovanje za primer požara, kar stane skoraj sto tisoč evrov letno. Predstavniki štirih blokov to zagovarjajo, predstavniki treh pa smo proti, ker menimo, da ni potrebno. Poklicali smo tudi stanovanjsko inšpektorico, ki nam je dejala, da nikjer ne piše, da ga potrebujemo in smo se za storitev odločili sami. Tukaj spet trčimo ob neaktivnost etažnih lastnikov, ki bi lahko marsikaj spremenili, če bi se angažirali."

Foto: Saša Despot blok

Zato lastniki stanovanj ne zamenjajo upravnika

Na vprašanje zakaj se več stanovanjskih blokov ne odloči za menjavo upravnika, če imajo stanovalci z njim težave, v Zelsu odgovarjajo, da je ta možnost na papirju sicer enostavna (stanovalci morajo zbrati več kot polovico podpisov etažnih lastnikov), a da zaplete se pri izvedbi menjave.

"Odpoved mora biti nesporna. Upravniki pa naredijo vse, da najdejo najmanjšo malenkost, ki bi lahko bila zanje sporna. Pravne službe upravnikov, ki jih plačujemo etažni lastniki nepremičnin, lahko zaradi pomanjkljive zakonodaje sesujejo čisto vsak predlog etažnih lastnikov," pojasnjuje Nataša Kušar iz Zelsa.

Tudi zato si v združenju prizadevajo za spremembo stanovanjske zakonodaje. Na ministrstvo za okolje in prostor so zato poslali kup predlogov s katerimi želijo področje upravljanja stanovanjskih hiš urediti tako, da bo nova zakonodaja o etažni lastnini sistemsko urejala področje upravljanja, opredeljevala pravo vseh oblik etažne lastnine, določala odgovornost upravnika itd..

"Končno besedo pri izbiri dobaviteljev in izvajalcev bi morali imeti končni plačniki storitev – to pa smo etažni lastniki," poudarjajo v ZELS.

Ministrstvo bo sprejemalo predloge različnih deležnikov do konca tega meseca, jih pregledalo, izvedlo potrebne analize stanja, v nadaljevanju pa povabilo etažne lastnike ter strokovno javnost k sodelovanju. Nov stanovanjski zakon bodo sprejeli predvidoma prihodnje leto.

david.jug@zurnal24.si 

*Imate tudi vi podobne težave? Pišite nam!