“To je verjetno najstarejši dokaz prazgodovinskega zobozdravstva v Evropi in najstarejši znani primer lajšanja zobne bolečine z zalivanjem,” je povedal Federico Bernardini, vodja raziskovalcev na tržaškem Mednarodnem centru za teoretično fiziko. Odkritje so predstavili v ameriški strokovni reviji Plos One.

Čeljust našli pri Kopru

Tržaški raziskovalci so proučevali 6.500 let staro spodnjo čeljustno kost z zobom, ki je bil zalit s čebeljim voskom. Čeljust je bila najdena leta 1911 v jami nedaleč od Kopra in je del zbirke tržaškega prirodoslovnega muzeja. Raziskave so pokazale, da je bila luknja v zobu s čebeljim voskom napolnjena namerno. Čebelji vosek bi lahko človeku v zob dali pred smrtjo ali tik po njej, pravijo raziskovalci, ki ne morejo z gotovostjo povedati, kdaj se je to zgodilo. Če je bil poseg izveden, preden je pacient umrl, je imela zalivka jasen namen: olajšati bolečino in zaščititi zob, so povedali.

Kost z zobom so preiskali z različnimi metodami, kot sta mikroračunalniška tomografija in infrardeča spektroskopija; zadnjo so analizirali snov, s katero je bil zalit zob, opravili pa so jo v Sloveniji.

Vrtali že pred devet tisoč leti

Dosedanja odkritja so pokazala, da so že pred devet tisoč leti na območju današnjega Pakistana vrtali v zobe, ni pa bilo podatkov o zalivkah, čeprav znanstveniki njihovega obstoja niso izključevali.