"Zaradi gospodarske krize so starši in otroci začeli realneje in trezno razmišljati o tem, s katerimi znanji se je mogoče zaposliti. Vse skupaj gre v smer, da zdaj ni pravi čas za izobraževanje na gimnaziji," pravi Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj.

Doktorji na zavodu

V času visoke stopnje brezposelnosti in splošne gospodarske krize v Sloveniji po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) primanjkuje varilcev, orodjarjev, ključavničarjev, elektroinštalaterjev, elektromehanikov, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjev, delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, tesarjev, izvajalcev suhomontažne gradnje, pripravljalcev in monterjev kovinskih konstrukcij, kuharjev, natakarjev, mehanikov ter serviserjev strojev.

"Ti poklici so seveda trenutno v Sloveniji tudi najbolj iskani," pravi Vlasta Stojak, direktorica mariborske območne službe ZRSZ. V Mariboru je med iskalci zaposlitve prijavljenih 796 gimnazijskih maturantov, 1.024 ljudi z univerzitetno izobrazbo, 43 magistrov in 12 doktorjev znanosti.

Zanimanja še vedno ni

Kljub zgovornim podatkom je zanimanje za vpise v poklicno izobraževanje še vedno manjše kot za gimnazije in srednje strokovno izobraževanje. "Za poklic klepar-krovec je na trgu ogromno povpraševanja. Ampak na informativni dan sta letos prišla le dva interesenta," pojasnjuje Lampret in dodaja, da vsi, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, službe tudi dobijo.

Z nezanimanjem osnovnošolcev za poklicno izobraževanje se srečujejo tudi na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. "Ne vem, zakaj je tako malo zanimanja za poklic vrtnarja, saj je to eden od poklicev, ki jih naša država potrebuje in vrtnarji takoj dobijo zaposlitev," pravi Rafael Hrustel, vršilec dolžnosti ravnatelja šole. Bolje je imeti poklic, kot pa biti gimnazijski maturant; znaš nekaj konkretnega in lažje najdeš zaposlitev, dodaja.

Manj v gimnazije

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so za leto 2013/14 zmanjšali število vpisnih mest na gimnazije za 421 dijakov. S takšnim pristopom pa se ne strinjajo na Skupnosti gimnazij Slovenije. Janez Pastar, predsednik skupnosti, je prepričan, da se tako ne bo povečalo zanimanje za poklicne in strokovne šole ter dodaja, da bi se moralo ministrstvo te težave lotiti drugače. Po mnenju Milana Rejca, predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, bi morala država kar se tiče vpisa v srednje šole čim prej narediti strokovno analizo, da bi bil položaj bolj jasen.

Zaostajamo za Evropo

V tekočem šolskem letu je v triletne programe po navedbah pristojnega ministrstva vpisanih samo 21,4 odstotka dijakov, v prejšnjih letih je bil odstotek še nižji. Na ministrstvu zato opozarjajo, da gre za zelo majhen delež v primerjavi z evropskimi državami.