Odločitev preiskovalne sodnice, da izloči prisluhe iz dokaznega, saj naj bi tožilstvo skušalo listine in prisluhe uporabiti nezakonito, po preteku roka dveh let, ki ga predpisuje Zakon o kazenskem postopku, je poleg državnega tožilstva presenetilo tudi ministrstvo za pravosodje z Goranom Klemenčičem na čelu.

"Ne odločbe ustavnega sodišča, ne druge okoliščine ne dajejo podlage za očitek tožilki, da bi se mogla in morala zavedati, da glede na vse dejanske in pravne okoliščine primera zamuja domnevno prekluzivni zakonski rok," je v izjavi za javnost zapisalo ministrstvo za pravosodje, ki je napovedalo, da če bo odločitev potrdila tudi II. stopnja, bo ministrstvo nemudoma pristopilo k spremembi zakona.

Osumljeni je na novinarski konferenci 11. julija izjavil, da je zakon za vse enak. Tudi zanj. V tem delu ga mora pravosodno ministrstvo, glede na doslej dostopne podatke, dopolniti oziroma popraviti. Zakon je bil doslej za vse enak, prav z njegovim primerom pa se sodna praksa na prvi stopnji spreminja.

Ministrstvo RS za pravosodje

Nova interpretacija bi po mnenju namreč "nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete". S tem je ministrstvo pritrdilo sodišču, da je treba začetek kazenskega pregona razumeti v smislu kakršnekoli aktivnosti tožilstva v smeri nameravanega pregona znotraj dveletnega roka.

Ministrstvo za pravosodje pri tem sicer dodaja, da s tem ne polemizira z odločitvijo preiskovalne sodnice, le pojasnjuje posledice.

Minister nezadovoljen s hitrostjo tožilcev!

Kljub temu, da v konkretnem primeru državni tožilki ali vodji specializiranega državnega tožilstva po navedbah pravosodnega ministrstva ni mogoče očitati odstopanja od ustaljene in sprejete prakse, pa oceni ministrstva okoliščine tega primera niso v celoti v skladu s cilji in pričakovanji zakonske ureditve po pravočasnosti in učinkovitosti delovanj ter sprejemanjem ustreznih nadzorstvenih vodstvenih ukrepov s strani vodje tožilstva oziroma vrhovnega državnega tožilstva.

Minister Goran Klemenčič je tudi zato opravil dodatne pogovore z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjem Specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom in izrazil pričakovanja v smeri sprejemanja ustreznih postopkovnih ukrepov in sredstev, ki omogočajo tudi hitrejši potek postopka in sprejemanje državnotožilskih odločitev.

Ministrstvo pa bo odstopanja od pričakovanih in predpisanih ravnanj skladno s pooblastili tudi sankcioniralo.

Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je ta primer ponovno potrdil naša doslej že večkrat izražena stališča, da postopki, tudi ali predvsem predkazenski postopki, ne potekajo optimalno in so - tudi v primerjavi z evropskimi standardi – predolgi, ne glede na dejstvo, ali je sodba na koncu oprostilna ali obsodilna.

Ministrstvo RS za pravosodje