Paroh v voščilu posebej pozdravlja tudi bolne, po nedolžnem obsojene, zapornike, vdove, sirote, onemogle, ostarele in zapuščene. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki v sebi in okoli sebe gradijo mir, pa privošči, da bi bilo novo leto "izpolnjeno z milostjo, dobroto ter Gospodovim blagoslovom".

Na božič so se pravoslavni verniki pripravljali šest tednov, ko je zanje veljal tudi post. V nedeljo so obeležili badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki so v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Pri večernem bogoslužju so zažgali in posvetili hrastova polena, imenovana badnjak, ter jih razdelili vernikom, ki so jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Slovesna bogoslužja so ponekod pripravili že opolnoči, drugod pa so se v skladu s tradicijo odvila v zgodnjih jutranjih urah.

Trinajst dni za večino kristjanov

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič zaznamovale že pred dnevi.