Deset najvplivnejših pravnikov po izboru družbe Ius Software in revije Pravna praksa je na današnji okrogli mizi v Ljubljani predstavilo in soočilo mnenja o razlogih za vedno manjši interes kandidatov za funkcijo ustavnega sodnika, povezanosti prava in politike pa tudi izobraževanju bodočih pravnikov. V razpravi so najuglednejši pravniki izoblikovali skupno stališče, da je pravo v službi ljudi in ne politike ter da plača ni ključni razlog za vedno manjši interes za mesto ustavnega sodnika.

Najbolj vplivni pravniki letošnjega leta so Miro Cerar, Šime Ivanjko, Hinko Jenull, Rajko Knez, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar, Danilo Türk in Gregor Virant.

Pavliha: ustavno sodišče ima prevelike pristojnosti
Po besedah profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Mira Cerarja plača ni osnovni razlog za upad interesa kandidatov za mesto ustavnega sodnika. Kot destimulativno za kandidaturo vrhunskih pravnih strokovnjakov je navedel tudi prakso, ko so politiki sicer napovedali podporo pri glasovanju v DZ, pa so si pozneje premislili. Od kandidature sicer pravne strokovnjake odvračajo tudi prevelike pristojnosti ustavnega sodišča, zaradi česar se morajo ukvarjati z bagatelnimi zadevami, je dejal poslanec SD in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Marko Pavliha. Prav preobremenjenost ustavnih sodnikov in ukvarjanje z bagatelnimi zadevami je po mnenju Pavlihe razlog za napovedan odstop ustavnega sodnika Franca Grada.

Pravo se je od nekdaj soočalo z različnimi pogledi. © sourcename

Dobri teoretiki, a ne znajo spisati tožbe
Glede na to, da je kar šest najvplivnejših pravnikov z akademskega področja, so razpravljali tudi o možnostih izboljšave študija prava. Novoizvoljeni predsednik republike in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Danilo Türk v slovenskem izobraževanju opaža preveč zasidrano tradicijo in avtoritarno kulturo, v kateri študenti poslušajo, profesor pa predava. Pri študentih sicer opaža, da so bolj izobraženi, okolje je bolj stimulativno, posledično pa so tudi študenti zahtevnejši do profesorja.

Profesor na mariborski Pravni fakulteti Šime Ivanjko, ki je že vseh sedem let med deseterico najvplivnejših slovenskih pravnikov, je opozoril na očitke gospodarstva, da so mladi pravniki dobri teoretiki, vendar ne znajo spisati tožbe. Na manj prakse pri študiju pa po Ivanjkovih besedah vpliva tudi način vrednotenja profesorskega dela, saj nekaj štejejo objave člankov in raziskovalno delo, ne pa toliko praktično delo s študenti.

Novi slovenski predsednik je tudi med najvplivnejšimi pravniki. © BOBO

''Mnogi pravniki nimajo retoričnih sposobnosti''
Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki je na letošnjem izboru dobila največ glasov, je pohvalila veliko teoretično znanje pripravnikov, vendar pa so po njenih besedah zbegani, ko pridejo pred praktični problem. Več prakse med študijem bi bilo po besedah Nussdorferjeve dobrodošle. Poudarila pa je tudi pomen dobrega nastopa, veščin retorike, kar je še posebno izrazito pri tožilcih in odvetnikih.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je praktičnega študija premalo. Glede na to, da sta področji, s katerima se poklicno ukvarja – dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov – zelo novi, z veseljem sprejme povabilo, da ju kot praktik predstavi študentom prava. Ocenila je, da mnogi pravniki nimajo retoričnih sposobnosti, in dodala, da so navzoči izvzeti.

Z današnjo okroglo mizo in slavnostno podelitvijo priznanj se je končal sedmi izbor 10 najvplivnejših pravnikov, v katerem so predstavniki slovenske pravne in širše javnosti izbirali pravnike, ki so najbolj zaznamovali slovenski prostor v letu 2007 tako na pravnem kot tudi širšem družbenem področju. V letošnjem izboru so prejeli skoraj 1800 glasov, kar je največ doslej.