"Razlog za zvišanje cen niso želje po izrednih dobičkih ali metodologija, ampak višja raven storitev," razloge za zvišanje cen komunalnih storitev pojasnjuje direktor ljubljanske Snage in predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Janko Kramžar.

Metanje v jamo je poceni

"Pred 15 leti smo vse smeti odložili v isti zabojnik in jih odpeljali na odlagališče, ki smo mu rekli jama, odpadne vode pa smo imeli speljane v potoke in reke. Ta sistema sta bila najcenejša. Ker vemo, da to ni dobro, so se standardi zvišali. Zdaj je štirikrat več zabojnikov, odpadke je treba obdelati in predelati, pa tudi odlagališče ni tako, kakršno je bilo pred 15 leti. Za to je potrebna infrastruktura in to stane," pravi Kramžar.

Podatka o tem, v koliko občinah bodo podražitve in kolikšne bodo, ni imel. Ocenjuje pa, da se bodo razlike med občinami, ki so zdaj ogromne, zmanjšale; zlasti ker imajo občine vse manj denarja za subvencioniranje teh cen. V Kopru so po njegovih besedah samo za subvencioniranje cen ravnanja z odpadki vsako leto namenili od enega do dveh milijonov evrov.

Na cevi ne misli nihče

"Naše cene so bile enake več kot deset let, medtem ko sta se ceni elektrike in goriva, ki ju potrebujejo za črpalke in ki sta največji strošek, podvojili," opozarja Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, ki oskrbuje 18 občin. Opozoril je še, da od začetka leta 2010 občinam plačujejo najemnino za vodovod, nekatere občine pa za vzdrževanje omrežja niso namenile niti evra te najemnine.

Poleg tega vodovodi državi na leto plačajo 31 milijonov evrov vodne takse, a se tudi iz tega vira ne gradijo ali obnavljajo vodovodi, ampak se gradijo Savske elektrarne, ki so komercialen projekt, še opozarja Burnač. Višja vodarina bo za povprečno gospodinjstvo pomenila od 32 centov do 1,80 evra več na mesec, omrežnina pa se je podražila bolj, saj so se vanjo pretopile vse takse (priključna moč, števnina in podobno), ki so si jih izmislile občine, ko so bile cene zamrznjene.