V društvu so poudarili, da so nekatere pravice starostnikom nedostopne, saj jih ne poznajo ali pa je zanje prezapleten sistem vlog. Med njimi je tudi varstveni dodatek. Ta je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Prejema ga le okoli 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi 92.000 starejših od 60 let, so zapisali v sporočilu za javnost.

Med glavnimi vzroki za nezadostno uporabo te možnosti v društvu vidijo nepoznavanje sistema pridobitve varstvenega dodatka. Spomnili so, da so med leti 2012 in 2017 morali dediči prejeta sredstva vrniti državi. V tem obdobju se je število prejemnikov zmanjšalo za 78 odstotkov. Med starostniki ostaja strah, da bo varstveni dodatek treba vrniti, močno zakoreninjen.

Obrazcev trenutno ni mogoče kupiti

Pomembna ovira je tudi nedostopnost obrazca v prosti prodaji, ta je dostopen le v večjih knjigarnah, zaradi trenutne epidemiološke situacije pa ga je v fizični obliki nemogoče kupiti. Starejšim pa je slabše dostopna tudi digitalizirana rešitev, saj številni številni socialno ogroženi starostniki spleta ne znajo uporabljati. Obrazec je po navedbah društva tudi preobsežen in prezahteven.

Opozorili pa so tudi, da se pri ugotavljanju upravičenosti preverja, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. V tem primeru je praviloma potrebna notarsko izvršljiva pogodba o preživljanju oz. odpovedi preživljanja med otroki in starši. Te si marsikdo ne more privoščiti. Velika težava pa so tudi družine s skrhanimi odnosi ali drugimi težko premostljivimi okoliščinami. V primerih, ko svojec prestaja zaporno kazen, živi v tujini ali se je socialno odmaknil, pa je ta tudi neizvedljiva.

Poleg enkratnih dodatkov je potrebna sistemska rešitev

V društvu pozdravljajo predvidene solidarnostne dodatke, ki naj bi bili vključeni v naslednji protikoronski paket. A hkrati poudarjajo, da je kljub temu treba zagotoviti dostop do predvidenih sistemskih rešitev s poenostavitvijo postopka oz. avtomatizacijo.

Odločevalce pozivajo, da v sedmem protikoronskem paketu omogočijo bistveno poenostavljen dostop do varstvenega dodatka najranljivejšim. S tem bodo omogočili dostojnejšo starost vsem upravičencem ter hkrati razbremenili humanitarna društva in prostovoljce, pa tudi centre za socialno delo, so prepričani.

Predlagajo tudi, da se uvede avtomatiziran informativni izračun za vse starostnike, v katerem bi ugotovili, katere pravice bi jim lahko pripadale in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. V primeru, da ne vložijo ugovora, bi jim varstveni dodatek dodelili po uradni dolžnosti.

Obenem si želijo, da bi odločevalci pričeli s postopki za strokovno pripravo drugačne trajne sistemske zakonske ureditve, ki bo tudi po epidemiji zagotovila dostojno pokojnino do višine sedanjega varstvenega dodatka starostnikom, ki živijo pod pragom revščine.

dezurni@zurnal24.si