Davek. Poslanci so se včeraj več ur prebijali skozi dopolnila k zakonu o davku na nepremičnine. Potrdili so koalicijska, opozicijska pa razen enega (več o njem v članku Namesto stanovanj za davek) zavrnili, zato so ostale davčne stopnje enake in ni bilo sprememb za kmete ali občine.

Po dokončnem sprejemu zakona bodo že v torek na pobudo interesnega združenja lokalnih interesov svetniki v državnem svetu (DS) glasovali o vetu na zakon. Državni svetnik Milan Ozimič je povedal, da bo podpora vetu zelo verjetno velika, saj od številnih predlogov DS glede zakona ni bil upoštevan skoraj nobeden: “Veto bo še ena priložnost za razmislek poslancev, da bodo nosili tudi posledice sprejema zakona.” Poslanci bodo morali v drugo zakon potrditi z absolutno večino 46 glasov. Po dokončnem sprejemu pa lahko DS zahteva tudi ustavno presojo, saj je eden od “upravičenih predlagateljev” torej tistih, ki imajo neposreden dostop do ustavnega sodišča (US). Med temi je še tretjina poslancev, ki zakona ni podprla, v konkretnem primeru pa še občine ali reprezentativna združenja občin, če bodo uveljavljali varstvo lokalne samouprave, je pojasnil pravnik Erik Kerševan.

“Pri naštetih upravičenih predlagateljih ustavno sodišče mora obravnavati to zahtevo, razen če bi ugotovilo, da je formalno neustrezna. A doslej je take zahteve skoraj vedno obravnavalo,” je še pojasnil Kerševan. Dvomi, da bo US izvajanje zakona zadržalo, verjetno pa bi pobudo obravnavalo prednostno. Roka za vložitev zahteve ni, najprej pa se lahko vloži, ko začne veljati zakon. Kerševan je izpostavil, da novi davek ni protiustaven, so pa take nekatere rešitve. Na primer ustreznost pritožbenega postopka glede vrednosti nepremičnine ali nesorazmernost davka, če bi recimo skupaj s preostalimi preveč posegel v lastninsko pravico podjetnikov.

Presoja samo na zahtevo

US pa bo odločalo samo o tistih delih zakona, ki jih bodo pobudniki izpodbijali; ves zakon bodo presojali le, če bodo izpodbijane vse zakonske določbe. Ker interesna združenja, kot so obrtna, gospodarska in kmetijska zbornica, niso upravičeni predlagatelji, se bodo morala, če bi želela zakon izpodbiti, obrniti na zadnje. Robert Smrdelj iz Združenja občin Slovenije, v katerem že pripravljajo ustavno presojo, je povedal, da bodo to pripravili zaradi posega v avtonomijo občin in njihovega avtonomnega vira financiranja, ki se ukinja: “Res pa je, da bomo poskušali ustavno presojo oddati skupaj z drugimi, ki so nasprotovali davku.” Napoveduje jo tudi opozicija.

Davčne stopnje

Za stavbe 
(in zemljišča, na katerih stojijo)

0,15 % za rezidenčne 
stanovanjske nepremičnine

0,50 % za nerezidenčne 
stanovanjske nepremičnine

0,75 % za poslovne in 
industrijske nepremičnine

0,30 % za kmetijske stavbe

0,50 % za druge stavbe


Za zemljišča

0,15 % za kmetijska

0,07 % za gozdna

0,75 % za zemljišča za poslovno 
ali industrijsko rabo

0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb

0,50 % za druga zemljišča

0,15 % za funkcionalna zemljišča

Kako izračunati davek

Teorija. Davek izračunate tako, da vrednost nepremičnine pomnožite z davčno stopnjo in delite s sto (ker je davčna stopnja v odstotkih). Samo za stanovanjske nepremičnine se bo prihodnje leto davek odmeril od 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, zato je treba vrednost nepremičnine pomnožiti z 0,80.

Formula. Nepremičninski davek je vrednost nepremičnine krat davčna stopnja deljeno s sto.

Primeri:

Primer za rezidenčno nepremičnino, 
vredno sto tisoč evrov:

100.000 evrov × 0,80 × 0,15 / 100 = 
120 evrov davka

Primer za nerezidenčno nepremičnino 
iste vrednosti:

100.000 evrov × 0,80 × 0,50 / 100 = 
400 evrov davka

Primer za gozdno zemljišče, 
vredno 50 tisoč evrov:

50.000 evrov × 0,07 / 100 = 
35 evrov davka