Google, Facebook, HP, Mac, Coca–cola, windows, ford, levis, Big Mac, NHL, NBA, borza, Britney Spears, Westinghouse in bum ... Melania Trump. Ja, naše življenje je zamerikazirano do te mere, da se človek ne čudi svojemu občutku, da so ameriške volitve pomembnejše kot slovenske. Predsedniške brez dvoma, ampak mislim na sploh.  

Američani so nam dali zadnjo krizo in pokupili naše obveznice, da ta ni tako huda. Dali so nam fitnes in big maca oziroma obratno. Za vsako tegobo raste rožca in ameriška zgodba o uspehu z njo. Strah, negotovost in upanje več milijard ljudi je povezanih s tem, kaj bodo Američani obkrožili 8. novembra. Svet je vse manjši in naši fantje morajo na misijo, ko nek bedak v Beli hiši na drugi strani sveta išče orožje za masovno uničenje, ki ga ni.

Če pade dolar, pade nafta in pade evro. Ko na drugi strani Atlantika pade letalo, morate vi v osebno prtljago dajati tekočino za leče. Ko gre za varnost in zaščito kapitala, ameriški izumi postanejo globalni, ko gre za socialo, človekove pravice, se vedno najdejo luknje na njihovih primerih. 

There is no free lunch*      

Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Ne bom se spuščal v primernost ali neprimernost kandidatov, o tem bodo odločali volivci, mi pa bomo pač morali preživeti.  Vem le to, da se zdaj končno tudi Američani počutijo kot Slovenci vsake volitve, ko večina voli kogarkoli, samo, da ne zmaga Janša.

Pred časom sem poslušal nekega profesorja, ki je trdil, da so mediji prepozno začeli napadati Trumpa in da so oni odgovorni, da je sploh prišlo do dvoboja, ki smo mu priča zdaj. Ja, preko luže si mediji lahko privoščijo marsikaj, tudi to, za kar niso poklicani – da sodijo.  Mi ne bomo.

Trump je fejst dedc in ima za ženo kleno Slovenko iz majhnega mesteca, skozi katerega teče lepa reka – kot je nazadnje dejala.  Ko sva skupaj odraščala tam ob Savi, je bila ta temno rjave barve in nič kaj lepa – še danes ni. Ampak vse je stvar interpretacije. Edina kandidatka za prvo damo v ameriškem predsedniškem dvoboju je na začetku poskušala prikriti svoje korenine in na sploh je bila Slovenija ob kampanji vedno v negativni konotaciji, zdaj je še Sava lepa. 

Kljub temu pa se čudim slovenski zadržanosti, zgražanju in celo sramu ob tem, da je dekle zraslo v dolini pod Zajčjo goro. Da ona ni ideal slovenske ženske, ki so še vse kaj drugega kot lepe. A kljub temu bi pričakoval vsaj kakšno sarkastično - inteligentno reklamo za Slovenijo ob kakšnem Melanijinem govoru. Za šolo tujih jezikov, ali vsaj ženitno posredovalnico. V Sevnico letos ni bilo nobenega tujega turista več kot lani, oziroma "bilo jih je več, kolikor je bilo tu več tujih novinarjev", so mi pojasnili v sevniški turistični pisarni.

Oni so recimo zečeli ponujati izlet Po stopinjah lepih deklet, kjer si je mogoče ogledati šolo, v katero je Melanija hodila in blok, v katerem  je odraščala. Ampak kot pravijo, ni učinka. Še tuji gostje iz Term Čatež bežijo stran in pri rednih obiskih turistov morajo paziti, da jim ne omenjajo družine Trump, ker imajo vrh glave bombardiranja s strani medijev. Slovenci so še bolj zadržani. Ampak če Trump zmaga...

Sava bo še naprej tekla

Zadnjič mi je nekdo razložil teorijo, zakaj tudi bo zmagal, ki nekako pojasnjuje tudi to slovensko zadržanost. Američane naj bi bilo sram v anketah povedati, da bodo volili za njega, ko bo prišel dan volitev, pa bo sram premagala anonimnost in Melanija bo prva dama.

In prav želim si, da bi zmagal, da vidim slovensko hinavščino v vsej njeni razsežnosti. Ko bo izlet po poteh lepih deklet posekal gorskega zdravnika, preimenovale se bodo ulice, spotikali se bomo ob spominke družine Trump. Vsi, ne le Nataša Pirc Musar, bodo želeli pristaviti svoj lonček. 

Klasična slovenska preračunljivost, ki pa ob verjetnem porazu ne bo imela učinka. Ampak takšni pač smo, sram nas je samih sebe in zelo slabo se znamo prodajati. Ravno zato so ameriške volitve za nas dejansko bolj pomembne kot naše. Naši predsedniki vlad so v globalnem svetu župani, predsednik države pa ... Sej veste, dober maratonec za svoja leta. V svoji majhnosti pa še vedno sanjamo veliko ameriško zgodbo o uspehu. Srečno Donald ... 

*Ni brezplačnega kosila