Preiskovalna komisija DZ za  preiskovanje sumov pranja iranskega denarja v NLB in Novi KBM, ki je začela delati jeseni, je danes povabila na zaslišanje ljudi, ki so bili tedaj na ključnih položajih v NLB. Najprej je prisluhnila vodji poslovalnice za tuje osebe v NLB Milka Ižanec, ki je bila v času med 2009 in 2010 vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB.

Komisijo so po poročanju STA zanimale informacije v zvezi z Irancem Irajom Farrokhzadehom, ki je v NLB odprl račun, na katera so pričela nato prihajati nakazila iz tujih bank. Teh naj bi bilo več kot 9000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev.

Slovenija Policija: Preiskava suma pranja denarja v NLB še odprta

Ižančeva je na zaslišanju potrdila, da je Farrokhzadeh veljal za stranko z zelo visoko stopnjo tveganja in so ga zato zelo pozorno spremljali. A zaradi sedeža njegovega podjetja na Deviških otokih in ne zato, ker bi on sam in nakazila denarja prihajali iz Irana, ki je bil v tistem času pod posebnimi omejevalnimi ukrepi zaradi sankcij, je pojasnila. Sicer pa za tvegane stranke veljajo vsi nerezidenti, saj je težje preverjati podatke o njih. Ni pa bil omenjena stranka na črni listi. Povedala je, da so njegova nakazila prihajala iz evropskih in ameriških bank ter da ne ona ne njeni kolegi niso opazili indicev, da gre za pranje denarja. 

Denar naj bi nakazal celo Supermanu

Prometa je imel Farrokhzadeh ogromno in NLB je s provizijami za njegova nakazila zaslužila veliko, je še povedala Ižančeva. Nekoč jo je prišel prosit za znižanje provizije in povedala mu je, da to odobrijo strankam z več kot 10 milijonov evrov prometa mesečno. "Rekel je, da se bodo potrudili in tako se je promet povečal," je dodala.

Slovenija Banke dražijo, na obzorju tudi povsem nova nadomestila!

Zaradi velikega števila nakazil se ji tudi število reklamacij, zaradi katerega bi moral po Möderndorferjevih besedah v NLB zazvoniti alarm, ni zdelo pretirano, čeprav jih je bilo veliko. "Skoraj dvomim, da bi kaj takega napisal, saj je bil zelo resen starejši poslovnež," pa je odgovorila na navedbe, da je bil eden od prejemnikov denimo Superman, kot namen nakazila pa večkrat navedena Ana Karenina.

Komisija je ob zaslišanju druge priče, takratnega namestnika direktorice poslovalnice Ljubljana-Center Tomaža Kupnika, sejo za javnost zaprla zaradi občutljivih osebnih podatkov.

dezurni@zurnal24.si