"Julija sva šla s fantom na izlet v Opatijo. Plačala sva parkiranje, a sva malce prekoračila čas parkiranja, saj se je ulilo in sva v lokalu počakala, da je bilo najhujše mimo. Na avtu naju je pričakala kazen, ki je znašala 17 evrov. Parkiranje sva imela plačano do 18.52, redar je kontrolo opravil ob 19.06, torej 14 minut po preteku parkirnine," nam je povedala bralka.

"Doma sem kazen plačala, zdaj, pol leta kasneje, pa sva od odvetnika Gregorja Bakije dobila grozilno pismo, da morava plačati 176 evrov, sicer bodo proti nama začeli sodni postopek. Na srečo sem plačilo opravila prek elektronske banke, tako da sem našla potrdilo o plačilu. Če bi plačala na hrvaški banki ali pošti, potrdila o plačilu na papirju gotovo ne bi hranila pol leta. Kdo ve, koliko potrdilo o plačilu vrže stran, potem pa dobi tak dopis," se sprašuje.

Na zahtevo po plačilu sta se pritožila in priložila potrdilo o plačilu, iz katerega je bilo jasno razvidno, da je bil pri plačilu naveden tudi pravilen sklic. Hrvaška odvetniška pisarna, ki zastopa upnika, je preverila podatke in jima sporočila, da je bilo plačilo res prejeto in ustavila postopek.

Kako za vraga so iz 17 naračunali 176 evrov?

V dopisu odvetnik Marko Kuzmanović zahteval plačilo 176,43 evra, od tega 17 evrov za dnevno parkirno karto zaradi neplačanega parkiranja, 124,43 za stroške pridobitve podatkov o dolžniku, 35 evrov pa za administrativne stroške in stroške poštnine.

Kot smo že večkrat poročali, je dolžnik te stroške dolžan plačati le, če mu jih naloži sodišče, je pa seveda, če parkiranja ni poravnal, dolžan plačati strošek za parkiranje in zamudne obresti. Teh se je na 17 evrov neplačane dnevne parkirne karte v pol leta nabralo za 70 centov.

Foto: Profimedia Parkiranje

Kazen ni kazen, ampak dnevna parkirna karta

Na Hrvaškem parkirnino pobirajo podjetja s koncesijo, v primeru neplačane parkirnine ali prekoračitve časa parkiranja pa vam ne morejo zaračunati kazni, kot jo pri nas redarji, ampak vam zaračunajo dnevno parkirno karto, kar je v Opatiji 17 evrov. Ne gre torej za prekrškovni postopek, ampak civilni dolg do podjetja.

Hrvaška podjetja so dolgo iskala zakonito pot izterjave neplačanih parkirnin in so jo, kot kaže, tudi našla. Za izdajo opomina so pooblastili slovenskega odvetnika Gregorja Bakijo, ki lahko na upravnih enotah pridobi podatke o lastniku vozila ter nato pošlje opomine. Ko bi se njegovo delo zaključilo, pa bi naročniku lahko predal podatke.

Pred časom smo poročali, da slovenska redarstva načina za izterjavo tujcev nimajo.

Komisija za etiko: Ta dopis je prepovedana grožnja

Etična komisija odvetniške zbornice je ugotovila, da s temi pozivi odvetnik Gregor Bakija krši odvetniško etiko. Komisija za etiko je presodila, da je odvetnik izkoriščal nepoučenost ali boječnost nasprotne stranke, da bi dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko, kar je posebej prepovedano, če nasprotna stranka nima odvetnika. Ker prijavitelji "nimajo pravnega zastopnika, ne poznajo pravila, da je odvetniške stroške dolžna plačati stranka, ki je storitev naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih in kolikor jih odmeri sodišče", so zapisali. Poleg tega prejemniki niso seznanjeni s sodno prakso, da se strošek opomina v izvršbi ne priznava.

Zahteva za plačilo nesorazmerno visokih stroškov je po oceni komisije za etiko prepovedana grožnja in ne opravičljivo opozorilo na stroške postopka, poskus prevalitve stroškov na nasprotno stranko pa izkoriščanje nepoučenosti strank.

Odvetnik se na odločitev ni mogel pritožiti, je pa postopek zoper njega sprožila tudi disciplinska komisija, kjer pa je bilo na prvi in drugi stopnji ugotovljeno, da ni odgovoren za neprimerno obnašanje pri opravljanju odvetniškega poklica.

Drugi disciplinski postopek še ni pravnomočno zaključen zaradi vloženega pravnega sredstva zoper odločbo Disciplinske komisije prve stopnje, so nam povedali na Odvetniški zbornici Slovenije.

janez.zalaznik@styria-media.si