Kot pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je o posledicah in škodi na sadnem drevju težko govoriti, saj je velika variabilnost med sortami, lokacijami in tehnologijo pridelave. Na količino in kakovost pridelka bo vplivalo tudi vreme v naslednjem obdobju.

Ocena poškodovanosti cvetov v sadovnjakih je narejena na podlagi štetja poškodovanih cvetov. A kot opozarjajo pri KGZS, odstotek poškodovanih cvetov še ne pomeni odstotka škode na pridelku.

Jagod bo za polovico manj

Velika škoda se na Gorenjskem kaže na češnjah, breskvah, nekaterih sortah jablan in hrušk, močno pa je pozeba prizadela tudi jagode, kjer pričakujejo več kot 50-odstotni izpad pridelka. Pozeba je prizadela tudi orehe. Najmanj so prizadeti visokodebelni travniški sadovnjaki.

V Podravju so najbolj prizadeti cvetovi, razen marelic, ki so že odcvetele.

Do večje škode oziroma propada solate je v Pomurju prišlo na površini enega hektarja, kjer so solato pred kratkim presajali. Pri sadju so velike razlike glede na lego sadovnjaka, je pa težko govoriti že o škodi, saj sadjarji upajo, da bodo vsaj ti cvetovi, ki so še ostali, normalno odcveteli. V vinogradih v Pomurju je bila večina pozebe na območjih, kjer ne bi smelo biti vinogradov in sort, ki niso za tako nizke lege.

Slana in pozeba sta se pojavili tudi v nižinskih legah Primorske. Prizadeti so nasadi breskev, hrušk, jabolk, češenj, kivija in kakija v Vipavski dolini in dolinah Brd, Istre in nasadi jablan v Brkinih ter na Tolminskem.

Na območju vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič je poškodovanost vinske trte po pozebi nekoliko višja, predvsem iz razloga slabše dozorelosti brstov zaradi lanskoletnih poškodb po toči.