Igrano - dokumentarni film Sramota. Zgodba Martina Uhernika, ki so ga nedolžnega obsodili za umor Jakoba Luzarja, spet prihaja v ospredje. Sam o svoji bridki izkušnji ne govori rad, ob premieri filma je vendarle nagovoril polno dvorano, ki ga je pozdravila stoje. Prišel je sključen, ob pomoči sina in hčerke ter nepogrešljive krivačke. "Lepo se zahvaljujem vsem," je skromno dejal po predvajanju. "Mogoče po ogledu tega filma tudi vi razumete, kakšno trpljenje sem dal skozi. Ne le jaz, celotna moja družina. Bil sem na Dobu. Skoraj osem let sem bil zaprt in marsikaj sem doživel. Vsa ta leta so me držali v zaporu ... Srečno sem prišel domov, pozabil pa ne bom nikoli. Nikoli!"

Film osvetljuje njegovo zgodbo od usodnega avgustovskega popoldneva leat 1974 dalje, ko je skupaj z ženo Ano segel sosedu v roke in si z njim celo obljubil sosedsko pomoč. Naslednji dan so potrkali policisti in odpeljali oba z ženo. Kriva naj bi bila za umor soseda. Njuno sicer mirno življenje na dolenjskem podeželju pod Gorjanci nikoli več ni bilo enako.

"Najbolj hudo je bilo, ko so - potem ko so nama odpeljali starše - želeli še s sestro ločiti. Vedno sva bila skupaj, bili smo povezani," v dokumentarno - igranem filmu v solzah pripoveduje Uhernikov sin. Hči Marinka je sinoči na predstavitvi povedala, da je morala kot 15-letna s trebuhom za kruhom. "Ni bilo niti za položnice. Morala sem prekiniti šolanje in se zaposliti v bolnišnici. V njihovi pralnici, da smo imeli vsaj za najnujnejše," je povedala v solzah. "To, kar smo doživljali, ni za privoščiti. Ni ga človeka na tem svetu, ga ni."

Foto: Marko Pršina Martin Uhernik, Marinka Uhernik

Večina vpletenih pri filmu ni želela sodelovati

Scenarist filma je Zdenko Kodrič, ki se je moral v zgodbi prebiti čez ogromno spisov, zapisov in pričevanj. "Na sodišču v Novem mestu so bili tako prijazni, da so mi dali na razpolago vso gradivo, tudi novinarji in odvetniki so sodelovali," je povedal Kodrič in pristavil, da brez družine Uhernik tega filma najbrž ne bi bilo, saj so ga usmerili do nekaterih dokumentov, življenjskih obratov.

"V to nesrečno zgodbo je bilo vpletenih okrog 250 ljudi, naredil sem si spisek stotih, ki sem jih želel posneti za dokumentarni del filma. Okrog trideset jih je umrlo, 25 jih je pristalo na sodelovanje, ostali pa so molčali," je bil pomenljiv Kodrič. Na vprašanje, zakaj, je scenarist le glasno ponovil naslov filma - Sramota.

Foto: Marko Pršina Boris Jurjaševič

Ljubiteljski igralci vrednih vseh pohval

Režiser filma je Boris Jurjaševič, ki je Uhernikovo zgodbo prvič zasledil v enem izmed dosjejev javne televizije. Sprva jo je želel predstaviti nekoliko drugače, kot nekakšno fikcijo, nastal je dokumentarno - igrani film. "Zahvalil bi se ekipi, predvsem pa igralcem. Od vseh so me, vajenega delati s profesionalnimi igralci, ravno oni najbolj presenetili. Z njimi bi si želel posneti še kak, tokrat igrani celovečerni film," ni skoparil s pohvalami rešiser Jurjaševič.

Izjemna pohvala za ljubiteljske igralce iz Dolenjskih Toplic, Prečne in Otočca, od katerih glavni vlogi upodobita člana topliškega KUD-a Vesel teater Vanja Lukšič in Sandi Bradač. S svojo igro nesrečnih zakoncev prepričata do zadnjega kadra. Povezovalec sinočnjega večera, moderator Sašo Đukić je Martina Uhernika med drugim vprašal, kolikšno oceno bi dal igralcu, ki ga je upodobil, če bi bile ocene od 1 do 10. Uhernik je brez razmisleka odgovoril: "Vse!"

Foto: KUD Vesel teater Snemanje - Sramota

Vprašanje še vedno brez odgovora

Film nedvomno spet v ospredje potiska eno največjih znanih zmot slovenskega sodstva, zaradi katere je moral v zapor za skoraj osem let nedolžen človek, tudi njegova žena, ki so jo sicer po dveh letih izpustili, a je pod težo obtožb, govoric, obsojanj ljudi in vsega gorja kmalu umrla. Zaradi katere sta dva otroka odraščala v senci obtožb in ob šepetajočih: "Glej ju. Njun oče je zaprt. Morilec."

Uhernik je sicer na sodišču opral svoje ime, takratni pravosodni ministr Lovro Šturm se mu je v imenu države opravičil. A temeljno vprašanje ostaja še vedno brez odgovora. Kdo je v resnici kriv za smrt Jakoba Luzarja?

Dolenjci govorijo marsikaj ... A tudi če. Žal je primer že prekril prah štirih desetletij, volje, da bi preiskavo obnovili, ni. Morilec bo (ali pa je že) svojo skrivnost, svojo krivdo in gorje, ki ga je prizadejal nedolžni družini, odnesel s seboj v grob.

barbara.barbic@zurnal24.si