Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so predstavili izhodišča za pokojninsko reformo. Na mizi je tudi predlog, da se izenači prispevna stopnja delodajalcev in delavcev. Delavci zdaj za pokojnino plačujejo 15,5 odstotka bruto plače, delodajalci pa 8,85 odstotka na bruto plačo.

Do leta 1997 je bila prispevna stopnja enaka za delavce in za delodajalce, takrat pa se je delodajalcem kot začasen ukrep za ohranjanje delovnih mest znižala. Delodajalci in delavci skupaj zdaj od plače za pokojnine namenijo 24,35 odstotka bruto plače, če bi oboji plačevali enako, bi bila prispevna stopnja 12,175 odstotka. Izračunali smo, kaj bi to pomenilo za neto plačo in kaj za stroške delodajalca, če bi prišlo do dogovora, da vsak plačuje 12,18 odstotka (izhodišča za pogajanja sicer predvidevajo, da bi vsak plačeval 13 odsotkov). 

Pri plači 1500 evrov bruto zdaj delavec plača 232,50 evra prispevkov za pokojnino, delodajalec pa 132,75 evra. Neto plača je 1046 evrov, strošek delodajalca pa 1742 evrov. Če bi oba plačevala 12,18 odstotka prispevkov, bi vsak plačal 182,70 evra, delodajalec petdeset evrov več, delavec pa petdeset evrov manj. Delodajalcu bi se za 50 evrov ali slabe tri odstotke zvišali celotni stroški delavca, delavcu pa bi se po naših izračunih za 37 evrov zvišala plača, saj bi moral od "povišice" plačati dohodnino.

Pri povprečni plači 2200 evrov bruto bi delavec plačal 73 evrov manj prispevkov, delodajalec pa toliko več. Neto plača delavca bi se zvišala za 54 evrov, saj bi država od višje dohodninske osnove obračunala več dohodnine.

Delavec ima v pogodbi bruto plačo. Na to bruto plačo delodajalec plača 16,10 odstotka prispevkov (od tega največ, 8,85 za pokojnine, 6,56 za zdravstvo, razlika pa za zaposlovanje, starševsko varstvo in poškodbe pri delu). Za delodajalca je celotni strošek delavca njegova bruto plača plus 16,10 odstotka prispevkov, ki jih mora plačati.

Delavec od bruto plače plača 22,10 odstotka prispevkov, največja razlika je v prispevni stopnji za pokojnine. Ko od bruto plače odšteješ prispevke in dohodninske olajšave (pri večini je to le splošna olajšava v višini 416,67 evra, dobiš dohodninsko osnovo, od katere se obračuna dohodnina. V primeru nižjih prispevkov je dohodninska osnova in s tem obračunana dohodnina višja, zato je neto plača nižja od razlike pri prispevkih.

V torek so predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ekonomsko-socialnemu svetu predstavili izhodišča za pokojninsko reformo. Pogajanja bodo trajala od septembra do prihodnjega julija, ko naj bi bil zakon pripravljen in nato do konca leta sprejet. Veljati naj bi začel 1. 1. 2025, a se bodo dogovorjene spremembe začele uveljavljati postopno in s prehodnimi obdobji, so obljubili na ministrstvu.

Izenačitev prispevnih stopenj je ena od predlaganih sprememb, ali se bodo o njej dogovorili ali ne in kakšna bo končna rešitev, tako še ni znano.

janez.zalaznik@styria-media.si