Zaprtje mestnega jedra za promet, sklenitev notranjega cestnega obroča s Fabianijevim mostom, gradnja barjanske vpadnice, več parkirnih prostorov in garažnih hiš v središču mesta, ukinitev lisic, uvedba urbane in posledično ukinjeno plačevanje mestnih avtobusov z gotovino ter širjenje linij Ljubljanskega potniškega prometa v obljubljanske občine. To so največje spremembe prometa v Ljubljani v primerjavi z letom 2003. Takrat smo v Žurnalu poročali, da ura parkiranja v središču mesta stane od 0,40 do 1,40 evra, zdaj na primer od 0,70 do dva evra.

Takrat je bilo v središču mesta 1.700 plačljivih parkirnih prostorov, na Mestni občini Ljubljana (MOL) pa so dejali, da bi jih potrebovali še vsaj 11 tisoč. Zdaj jih je po naši oceni okoli 8.500, okoli 60 odstotkov jih upravlja javno podjetje, z drugimi zasebniki. Ti imajo v lasti kar pet garaž v širšem centru, MOL eno, eno pa si deli z zasebnikom.

Tik pred gradnjo

Novembra 2003 smo pisali tudi o tem, da bo Islamska skupnost v Republiki Sloveniji že naslednje leto začela graditi džamijo, in sicer ob Cesti dveh cesarjev. Letos so le postavili temeljni kamen, toda na Kurilniški ulici. Nevzet Porić, tajnik islamske skupnosti, zdaj napoveduje, da bo islamski versko-kulturni center v Ljubljani čez nekaj let, najverjetneje čez tri, že stal: "Danes je situacija drugačna, saj imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje, voljo in dogovorjenega donatorja." Gradnja bo po napovedih muftija Nedžada Grabusa stala vsaj 12 milijonov evrov. "To bo najdražja džamija, kar so jo naši rojaki gradili kjerkoli po svetu," je dejal mufti. Ta projekt bo vse skupaj stal 21 milijonov, kar je polovico več, kot smo napovedali v Žurnalu leta 2003.

Vrtci le za Ljubljančane

Med najodmevnejšimi projekti v zadnjih desetih letih v Ljubljani so bili Stožice, prenova Kina Šiška, nova pravila pri vpisu v vrtce, ki jih dobijo le Ljubljančani, okoli 1.500 novih neprofitnih najemnih stanovanj ... Po besedah župana Zorana Jankovića je Ljubljana vrhunec v zadnjem desetletju dosegla z gostiteljstvom evropskega prvenstva v košarki. Sicer pa se je v desetih letih zadolženost Ljubljane po podatkih finančnega ministrstva podvojila: lani je bil vsak Ljubljančan zadolžen za 817 evrov.

Čakajo na boljše čase

Plečnikov stadion. Pred desetimi leti so na tem stadionu, ki že devet let propada, odigrali predzadnjo reprezentančno tekmo. Kljub večkrat napovedani prenovi glavni investitor Joc Pečečnik ni dobil še niti okoljevarstvenega soglasja.

Ilirija. Ne pred desetimi, ampak pred 14 leti je takratna ljubljanska županja Vika Potočnik postavila temeljni kamen za plavalni center Ilirija. Ali in kdaj se bo gradnja začela, ni znano.

Kolezija. Najstarejše kopališče v Ljubljani so zaprli že leta 2000. Prenova se še ni začela. Predvidoma se bo naslednje leto, ker je MOL le dobila gradbeno dovoljenje.