Tudi o pomoči Grčiji
Finančni ministri EU naj bi v Bruslju danes potrdili program 78 milijard evrov pomoči za Portugalsko v zameno za finančno podporo ostre varčevalne ukrepe na Portugalskem.
Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF), dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF).

Portugalska je tako za Grčijo in Irsko tretja država v območju evra, ki bo dobila mednarodno finančno pomoč za reševanje svojih dolžniških težav. Za Grčijo je za zdaj dogovorjenih 110 milijard evrov pomoči EU in IMF, za Irsko pa 67,5 milijarde evrov pomoči. Finančni ministri sicer danes v Bruslju razpravljajo tudi o dodatni pomoči Grčiji, vendar konkretnih in končnih odločitev ni pričakovati.

Namesto Strauss-Kahna Nemat Shafik
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v nedeljo nakazal možnost, da bi se lahko partnerice v območju evra dogovorile o podaljšanju roka za poplačilo dolga Grčije pod pogojem, da pri tem sodelujejo tudi zasebni posojilodajalci. Namesto Strauss-Kahna se bo zasedanja udeležila Nemat Shafik, ki nadzira delo IMF v določenem številu članic EU.

Padec "zapeljivca" ne igra vloge
Generalnega direktorja IMF je odnesel domnevni spolni napad na sobarico. Kaj to pomeni za organizacijo? Sprememb se bojijo v Grčiji. Grahek meni, da ne bo nič drugače. Afera še do včeraj prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Straussa-Kahna je bila za organizacijo, ki si ugled zagotavlja predvsem z zaupanjem, hud udarec. Predstavniki organizacije sicer v en glas zatrjujejo, da sklad ostaja polno opravilen, aretacija izvršnega direktorja pa na aktivnosti organizacije ne bo imela nikakršnega učinka. Naloge Strauss-Kahna za zdaj "v skladu s postopki" opravlja prvi namestnik generalnega direktorja IMF John Lipsky.

Prav v teh dneh so v Atenah revizorji EU in IMF. Pred dodelitvijo nove finančne tranše pomoči Grčiji preverjajo tamkajšnje državne finance. IMF bi utegnil biti zaradi padca Strauss-Kahna manj naklonjen vztrajanju pri pomoči Grčiji, če v državi ne bo dodatnih sprememb finančne politike.

Grahek: "Menjava vodstva ne igra vloge"
"V odločanje o dodatni pomoči Grčiji so vpletene delovne skupine in določeni bančni lobiji, tako da sama sprememba vodstva ne bo prinesla nič novega. Treba se je zavedati, da je IMF velika politična institucija," nam pove Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja KD skladi. "Najprej je treba oceniti, ali je Grčija sploh sposobna poravnati dolg, in če ga ni, kakšna oblika reprogramiranja dolga se bo dosegla na kratki ali dolgi rok," dodaja.

Grahek poudarja, da gre pri skladu za utečene postopke. "Že ob ustanovitvi je bil postavljen podporni mehanizem, ki rešuje države iz finančnih težav. Dejstvo je, da morajo države ob dodelitvi pomoči požreti težke ukrepe prestrukturiranja." Poznavalec pri vprašanju Grčije izpostavi predvsem frikcijo med IMF ter evropsko monetarno skupnostjo. "Američani so bili vedno bolj direktni glede pogoja Grčiji – reprogramiranje dolga, evropske banke pa se ob tem bojijo direktnega vpliva na določene naložbe. Že pred nekaj časa je bila v Evropi očitno sprejeta odločitev, da bodo vse države dobile potrebno denarno pomoč, saj je prestrukturiranje nezaželeno. Gre za politično vprašanje."

Po Grahkovem mnenju bo določeno prestrukturiranje dolga v prihodnjih letih sicer nujno potrebno. "Do spremembe bi lahko prišlo v primeru presenetljivega okrevanja gospodarskega okolja v zadolženih državah, kar bi jim omogočilo, da breme dolga spravijo v normalne okvire. Politiki trenutno po cesti brcajo prazno konzervo, da je ne bi nekdo pobral in videl, da ni ničesar notri," konča Grahek.