Zahodnoevropske države, ZDA, Japonska in številne druge države zalagajo svoja gospodarstva z milijardnimi injekcijami, s katerimi se želijo izogniti padcu v brezno dolgotrajne gospodarske recesije. Pri tem jim je relativno nizka cena nafte, ki trenutno znaša okoli 40 dolarjev, v veliko pomoč.

75 dolarjev

je po mnenju savdskega ministra za nafto Alija Al Naimija "poštena" cena za sod nafte.

A kot kaže, se na tako poceni črno zlato ne bo mogoče dolgo zanašati. V sredo se bodo v alžirskem Oranu na izredni seji zbrali predstavniki 13 držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). "Termin seje, ki pade v obdobje po muslimanskem kurban bajramu in pred krščanskim božičem, je ugoden in priročen," je v vabilu na sejo zapisal alžirski naftni minister Chakip Khelil. Povedano drugače, kot pravijo analitiki – napočil je čas, da se krivulja cene črnega zlata znova obrne navzgor.

Še pred meseci je bilo stanje povsem drugačno. Svetovno gospodarstvo je vsaj na videz cvetelo, lakota Kitajske, Indije in Brazilije po črnem zlatu je bila neizmerna in sod nafte je 11. julija dosegel ceno 146 dolarjev. Kmalu za tem se je zgodila septembrska eskalacija finančne krize, povpraševanje po nafti je prvič v zadnjih desetletjih upadlo, tako da cena nafte upada že pol leta.

Opec, ki nadzira 70 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, je poskušal trend preobrniti z manjšimi redukcijami količine sodov dnevno načrpane nafte, a vse skupaj ni izkazalo zaželenega učinka. Po mnenju analitkov se bodo države Opeca zato na alžirskem sestanku dogovorile za zmanjšanje količine sodov dnevno načrpane nafte za okoli dva milijona. Ne glede na globalno krizo so mnoge med njimi navezane na visoko ceno nafte, saj morajo financirati obsežne investicijske programe.

Krvavo potrebni naftni dolarji
Savdska Arabija denimo trenutno uresničuje 150 milijard dolarjev težak program izgradnje "ekonomskih" mest sredi puščave, ki naj bi po koncu naftne dobe prevzela vlogo gospodarskega motorja države. Samo gradnja mesta King Abdullah Economic City med Meko in Medino bo pogoltnila 27 milijard dolarjev. Po analizi Mednarodnega denarnega sklada bi moral sod nafte stati vsaj 49 dolarjev, da bi lahko kraljevina nadaljevala uresničevanje ambicioznega projekta.

Kdo bo vlagal v iskanje novih zalog?
Še bolj odločna je Mednarodna agencija za energijo, ki v svoji najnovejši analizi opozarja, da nizka cena nafte ne škoduje samo Opecu, ampak kar celotnemu svetu. "Če se bo cena nafte obdržala pri 40 dolarjih, potem države Opeca kmalu ne bodo mogle več vlagati v raziskave novih naftnih nahajališč, kar je nujno za to, da se zadosti povpraševanju. Do leta 2013 bi bilo treba v ta namen vložiti okoli 1300 milijard dolarjev. Če investicije izpadejo, bo ponudba nafte v kratkem zelo upadla, posledica tega pa bo že kratkoročen dvig cene nafte."