"Zadolženost podjetij po letu 2004 se je podvojila in menim, da je to največja zavora pospešitvi rasti v naslednjem obdobju," ocenjuje Bole.
"Krize definitivno ni konec, trajala bo še dolgo. Nekateri ocenjujejo, da bo še vsaj desetletje gospodarska rast nizka," pa meni profesor Richard Edward Baldwin, ki bo jeseni ključni govornik poslovne konference v Portorožu.
"Slovenija mora obdržati evro ne glede na vse. Za male države nima smisla, da bi imele svojo monetarno politiko. Estonski guverner je nekoč dejal, da v delu lonca ne moreš kuhati posebne juhe," je ponazoril Baldwin.
"Propad kapitalizma in evra je novinarsko zanimiv, vendar brez osnove. Evro bo obstal, dokler bosta Francija in Nemčija zainteresirani, in mislim, da ta interes obe še imata. Če razpade, pa bi bila za Slovenijo smiselna neformalna denarna unija z Nemčijo, podobno, kot jo je imela pred uvedbo evra Avstrija. Avstrijska centralna banka je namreč takrat ohranjala tečaj sedem šilingov za eno marko," pojasnjuje Ivan Ribnikar, starosta monetarne ekonomije. Ribnikar je sicer prepričan, da bo Grčija morala reprogramirati svoje dolgove.
Posojila zavirajo rast
Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete meni, da je v Sloveniji na pohodu bilančna recesija.