Nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut ob obletnici izbrisa opozarjajo, da kljub lani sprejeti zakonodaji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, izbris in njegove posledice še vedno ostajajo nerazrešene.

Pred 19 leti je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni.

Lani je bila sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, a se je po oceni nevladnih organizacij izkazala za neživljenjsko.

Pol leta po sprejemu zakonskih sprememb je bilo vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladniki. Razlogi za tako nizko odzivnost izbrisanih so po njihovi oceni v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in v težavnem dokazovanju dejstev.