V Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov na Mirovnem inštitutu ob letošnji 19. obletnici izbrisa opozarjajo, da
izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene.
Nevladne organizacijeLani sprejeta zakonodaja o izbrisu je nezadostna, v praksi neživljenjska, zato ji morajo slediti takojšnji povezani ukrepi z drugih pravnih področij, če želi država resnično pretrgati z zgodbo izbrisa.
Zapleteni postopki
Po uradnih podatkih je bilo v roku pol leta po sprejemu zakonskih sprememb vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladne organizacije. Razlogi za tako nizko odzivnost so po njihovem v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in težavnem dokazovanju dejstev.
Poleg tega civilna družba opozarja na težavnost začetka ponovnega življenja v Sloveniji, sploh ker pridobitev statusa družinskim članom izbrisanih ni olajšana glede na splošne pogoje, ki veljajo za združevanje z družino na podlagi zakona o tujcih.
Dvojnost statusa
V primeru izbrisanih namreč država pozablja na pravico do zasebnega in družinskega življenja, kot jo določa 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ter interese otrok po konvenciji o otrokovih pravicah. Organizacije opozarjajo na primere družin, ko je bil status vrnjen samo posamezniku, ki je bil izbrisan, njegov zakonec in otroci pa do statusa niso upravičeni.
Na tak način je po njihovem mnenju izigran namen poprave krivic in vrnitev onemogočena, saj se brez družine nihče ne bo vračal v bivše okolje bivanja. Še več, tak odziv Slovenije pomeni dodatno sporočilo nezaželenosti. Organizacije so prepričane, da ta dvojnost številne izbrisane in njihove družine odvrača od podajanja vlog.
Urejanje življenjskih pogojev izbrisanih
Vrnitvi statusa ne sledijo proaktivni ukrepi socialnega varstva, politike zaposlovanja, integracije ali drugačne pomoči, so nevladniki še izpostavili glede urejanja življenjskih pogojev izbrisanih. Menijo, da to lahko pomeni, da se bodo izbrisani po vrnitvi ponovno znašli na cesti in prepuščeni samim sebi. Nevladne organizacije opozarjajo, da se to ne sme dopustiti in da so nujno potrebne dodatne spremembe pravnega reda, pri katerih pa bi morali nasloviti tudi vprašanje povračil z izbrisom povzročene škode.